top of page
1/10
FOTOGRAFSKA IN VIDEOTEHNIKA
Skrivnostni svet osvetlitvenih časov, zaslonskih števil, svetlobne občutljivosti, gorišnic, ostrinske ravnine in barvnega ravnovesja
*****************************************
DINOZAVRI
Dinozaver 01 | T. Rex (tiranozaver)Ekv. goriščnica 24 mm. f/2,8. 1/800 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Če želimo portret narediti dinamičnejši, moramo uporabiti širokokotnik. Seveda se moramo v takem primeru živali veliko bolj približati, kar je lahko nevarno. Z zelo odprto zaslonko zagotovimo globinsko neostrino in kratek osvetlitveni čas, ki je pomemben tudi za zmanjševanje neostrine (zaradi gibanja živali in tresenja rok). | Dinozaver 02 |T. Rex (tiranozaver)Ekv. goriščnica 300 mm. f/5,6. 1/200 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Za fotografiranje živali v naravi potrebujemo ekstremni teleobjektiv, ki nam omogoča fotografiranje z varne razdalje. Najkrajša smiselna ekvivalentna goriščnica je 200 mm. | Dinozaver 03Ekv. goriščnica 24 mm. f/11. 1/100 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Širokokotnik je nujen tudi za fotografiranje zelo velikih živali, med katere sodijo nekateri rastlinojedi dinozavri. S precej zaprto zaslonko zagotovimo zadostno globinsko ostrino, da so sprejemljivo ostri vsi deli živali. |
---|---|---|
Dinozaver 04Ekv. goriščnica 24 mm. f/11. 1/250 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - že majhna sprememba postavitve kamere lahko močno vpliva na doživljanje živali v prostoru in njenega gibanja. | Dinozaver 05Ekv. goriščnica 24 mm. f/4. 1/1000 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Z globinsko neostrino zagotovimo poudarek na glavi živali. Potrebujemo precej odprto zaslonko in večje digitalne slikovne senzorje, sicer imamo na voljo le zelo široko območje globinske ostrine. | Dinozaver 06 | Alozaver (verjetno)Ekv. goriščnica 360 mm. f/5,6. 1/400 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Če na žival čakamo v zasedi, izključimo avtofokus in ročno izostrimo na mesto, kjer pričakujemo, da se bo žival pojavila. Če fotografiramo z ekstremnim teleobjektivom, moramo ostriti zelo natančno in kamero postaviti na stojalo- marsikateri fotograf tega ne naredi in se potem čudi, zakaj njegova kamera dela "slabe posnetke". |
Dinozaver 07 | Alozaver (verjetno)Ekv. goriščnica 400 mm. f/7,1. 1/320 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - z majhnim premikom kamere vplivamo na dinamičnost kompozicije. Na katerem posnetku dinozaver deluje nevarnejši? | Dinozaver 08 | Alozaver (verjetno)Ekv. goriščnica 330 mm. f/8. 1/160 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Portretiranca fotografiramo tako, da poudarimo njegove glavne značilnosti. To pomeni, da moramo kot fotografi spreminjati svoj položaj in položaj kamere. | Dinozaver 09 | RaptorEkv. goriščnica 24 mm. f/2,8. 1/125 s. ISO 200. V gozdu je temneje, zato moramo nastaviti bolj odprto zaslonko in/ali višjo svetlobno občutljivost ISO. Ostrenje je kritično, skoraj vedno ostrimo na oči portretiranca. |
Dinozaver 10Ekv. goriščnica 24 mm. f/3,5. 1/250 s. ISO 200. V kolikor ne ostrimo na oči portretiranca (ali vsaj na glavo), običajno ne usmerimo pozornosti na portretiranca, kar je moteče. | Dinozaver 11 | VelociraptorEkv. goriščnica 105 mm. f/4. 1/80 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Tudi pri fotografiranju živali v naravnem okolju upoštevamo pravila kompozicije, npr. pravilo tretjin. Fotografski pogoji so v naravi zahtevni, zato vadimo s statičnimi motivi, dokler postavitev kompozicije ne postane avtomatična. | Dinozaver 12Ekv. goriščnica 24 mm. f/4. 1/500 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Zaželeno je, da žival prikažemo tudi v njenem naravnem okolju, pri čemer nam pridejo prav objektivi s širšim snemalnim kotom. |
Dinozaver 13Ekv. goriščnica 250 mm. f/7,1. 1/250 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. S selektivno ostrino lahko poudarimo eno žival na račun druge - primerjajte z naslednjim posnetkom. | Dinozaver 14Ekv. goriščnica 250 mm. f/16. 1/80 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - s selektivno ostrino lahko poudarimo žival v ozadju in bi bila brez uporabe selektivne ostrine težje opazna. | Dinozaver 15Ekv. goriščnica 24 mm. f/3,5. 1/125 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Če žival fotografiramo od blizu, skušamo poiskati položaj kamere, ki posnetku doda dinamiko. |
Dinozaver 16Ekv. goriščnica 24 mm. f/3,5. 1/320 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - kamera v spodnjem rakurzu skoraj vedno posnetku zagotovi dinamiko. | Dinozaver 17Ekv. goriščnica 24 mm. f/4. 1/1250 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Še en primer, kako kamera v spodnjem rakurzu posnetku doda dinamiko. | Dinozaver 18Ekv. goriščnica 24 mm. f/3,5. 1/500 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - če se motivu približamo, ga dodatno poudarimo. Fotograf se mora premikati, ni dovolj le stati na mestu ali spreminjati goriščnico zumobjektiva! |
Dinozaver 19Ekv. goriščnica 24 mm. f/4. 1/800 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - če kamero spustimo v žabjo perspektivo, lahko močno spremenimo pogled na portretiranca. Vsak portretiranec ni primeren za tako nizek rakurz kamere, mesojedi dinozavri pa običajno so. | Dinozaver 20Ekv. goriščnica 105 mm. f/4. 1/1000 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Kadar imamo zelo odprto zaslonko in želimo, da so vsi portretiranci sprejemljivo ostri, jih postavimo v isto snemalno ravnino enega ob drugega. | Dinozaver 21Ekv. goriščnica 200 mm. f/8. 1/320 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Ko fotografiramo mladiče živali (tudi človeške otroke), se s kamero spustimo na nivo njihovih glav. Fotografi vse prepogosto stojijo in mladiče fotografirajo od zgoraj navzdol, kar je običajno najmanj všečni rakurz kamere. |
Dinozaver 22Ekv. goriščnica 24 mm. f/3,2. 1/400 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Na tem in sledečih treh posnetkih si bomo ogledali, kako pomembno je poiskati primeren položaj kamere za fotografiranje. Tu je prikazan običajni poskus, ko na posnetku vidimo oba dinozavra, a je vse skupaj precej statično in nezanimivo. | Dinozaver 23Ekv. goriščnica 24 mm. f/4. 1/1000 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Na tem posnetku je poudarjen bližnji dinozaver, a vse skupaj deluje prej komično kot grozljivo. | Dinozaver 24Ekv. goriščnica 24 mm. f/5,6. 1/500 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. S prikazom celotne glave deluje dinozaver grozljivejše. Moti položaj dinozavra v ozadju. |
Dinozaver 25Ekv. goriščnica 24 mm. f/5,6. 1/400 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Če kamero malo spustimo, postane posnetek veliko grozljivejši in dinamičnejši (primerjajte ga s predhodnimi tremi posnetki). Dodatno je tu kamera vzporedna s telesom sprednjega dinozavra - posledično so sedaj ostre oči in zobje. | Dinozaver 26 | Triceratop (verjetno)Ekv. goriščnica 24 mm. f/3,5. 1/1250 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Še en primer, ko z majhnim premikom položaja kamere vplivamo na to, kaj je na posnetku poudarjeno, v tem primeru dinozaver ali okolica. Tu je malo bolj poudarjena okolica, na naslednjem posnetku pa dinozaver. | Dinozaver 27 | Triceratop (verjetno)Ekv. goriščnica 24 mm. f/5. 1/800 s. ISO 200. Kamera na stojalu. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - portretiranca lahko poudarimo na račun okolja že, če se mu malo približamo. Mnogi fotografi se tega premalo zavedajo in fotografirajo "ščavje" okoli portretiranca, namesto da bi se mu približali in ga poudarili. |
Dinozaver 28 | Triceratop (verjetno)Ekv. goriščnica 24 mm. f/2,8. 1/1600 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Tudi pri portretiranju lahko poiščemo linije, ki vodijo pogled. Pomembni deli telesa, npr. oči, se morajo nahajati na teh navideznih linijah. Pri skoraj vseh portretih moramo ostriti na oči. | Dinozaver 29Ekv. goriščnica 24 mm. f/5. 1/400 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. Primerjajte s predhodnim posnetkom - dele telesa živali ali ljudi lahko uporabimo za vodenje pogleda. | Dinozaver 30 | T. Rex (tiranozaver)Ekv. goriščnica 24 mm. f/2,8. 1/1250 s. ISO 200. Polarizacijsko sito. T. rex je vedno zanimiv za pogledati. Potrudimo se ga fotografirati v čim grozljivejši pozi! |
Portretiranje dinozavrov, ki jih srečamo v okolici Kamnika.
V bližini Kamnika je Arboretum Volčji Potok, kjer v času od pomladi do jeseni pogosto srečamo dinozavre - tako mesojede kot rastlinojede. V blogu si preberite nasvete glede izbire opreme za fotosafari na dinozavre. Glede na to, da večinoma sodijo med nevarne živali, jih je priporočljivo fotografirati od daleč s pomočjo ekstremnih teleobjektivov. Če smo zelo pogumni, lahko s širokokotniki fotografiramo mesojede dinozavre od blizu!
Z miškinim kazalcem se postavite na sliko za prikaz opisa posnetka. S tem prikažete tudi puščice za premikanje na naslednjo/predhodno sliko. Umaknite miškin kazalec s slike, če želite skriti opis in puščice.
bottom of page