Nasveti za fotografiranje ognjemetov, kakšno opremo potrebujemo in še kaj
Fotografiranje ognjemetov je med enostavnejšimi fotografskimi nalogami, če vemo, kako pristopiti in katero opremo uporabiti. Podobno kot za fotografiranje strel potrebujemo kamero, ki omogoča nastavitev daljšega osvetlitvenega časa (vsaj nekaj sekund) in stabilno podlago. In seveda čim bogatejši ognjemet.
Novoletni ognjemeti v mestih, npr. v Ljubljani, so običajno zelo bogati z eksplozijami: f/5, 2,5 s, ISO 200
V prispevku so prikazane fotografije, ki sem jih zajel med ljubljanskim ognjemetom ob prehodu v novo leto 2019. Fotografiral sem na otroškem igrišču v Tivoliju, od koder je precej neoviran pogled proti Ljubljanskemu gradu in ognjemetu nad njim.
Vse fotografije sem zajel z objektivom Minolta 28-135 mm/4-4,5. Fotografiral sem s kamero v formatu Leica (35mm), zato so ekvivalentne goriščnice enake dejanskim.
Postopek fotografiranja ognjemeta
Standardni postopek fotografiranja ognjemeta je sledeč:
Kamero postavimo na stojalo ali drugo stabilno podlago in jo usmerimo proti mestu, kjer pričakujemo ognjemet.
Če uporabljamo zumobjektiv, nastavimo primerno goriščnico.
Osvetlitveni čas ročno nastavimo na nekaj sekund.
Zaslonsko število ročno nastavimo na vrednost med f/4 in f/8.
Uporabimo nižjo svetlobno občutljivost, npr. ISO 200, ki zagotavlja izrazite barve in malo šuma na posnetku.
Avtofokus izključimo in objektiv izostrimo na fotografsko neskončnost.
Ko se ognjemet začne, sprožimo in upamo, da bomo zajeli zanimive eksplozije.
Posnetki ognjemetov so precej odvisni od sreče: f/5, 2,5 s, ISO 200
Izbira osvetlitvenega časa
Osvetlitveni čas moramo prilagoditi razkošnosti ognjemeta. Pri bogatih ognjemetih zadošča osvetlitveni čas med 2 s in 4 s. Z daljšimi osvetlitvenimi časi sicer zajamemo več eksplozij, vendar tvegamo, da bo del posnetka izžgan, povsem bel. Vzrok je v tem, da se eksplozije pogosto pojavljajo na približno istem mestu, zaradi česar je posnetek v tistem delu preosvetljen. Pomagamo si lahko z zapiranjem zaslonke, vendar pri tem tvegamo, da eksplozije ne bodo izrisane v delih z manj iskricami.
Posnetek bo preosvetljen v delih, kjer se pojavi veliko eksplozij: f/4,5, 2,5 s, ISO 200
Pri manj bogatih ognjemetih lahko poskusimo z daljšimi osvetlitvenimi časi, še posebej, če se eksplozije pojavljajo na različnih mestih neba, kar je pogosto pri hišnih ognjemetih.
Posnetki ognjemetov so zanimivejši, če so eksplozije obsežne ali če se pojavljajo na različnih delih neba: f/5,6, 2 s, ISO 200
Stabilizacija kamere
Kamera moramo zelo dobro stabilizirati, med osvetlitvijo posnetka se ne sme premakniti. Paziti moramo, da je ne premaknemo, ko pritisnemo sprožilec (spodnja slika), sicer bodo objekti imeli dvojni rob. Če je možno, jo prožimo daljinsko ali s pomočjo časovnega zamika 2 s.
Zaradi premika kamere med osvetlitvijo posnetka imajo objekti dvojni rob, fotografija pa je uničena: f/5, 2,5 s, ISO 200
Če nimamo na voljo kakovostnega fotografskega stojala, kamero postavimo na stabilno podlago. Za usmeritev proti nebu jo podstavimo z nečim, kar se ne premika. Zelo koristna je plastična vrečka, ki jo delno napolnimo z moko ali čim podobnim. Moko razporedimo tako, da podpira kamero na želeni način. Ko pritisnemo sprožilec, pazimo, da kamere ne potisnemo navzdol.
Ostrenje
Avtofokus nujno izključimo, saj je povsem nekoristen. Objektiv ročno izostrimo na fotografsko neskončnost in pazimo, da kasneje obroča za ostrenje ne premaknemo. Vključeni avtofokus išče točko, na katero bi izostril objektiv, medtem pa lahko le nemočno opazujemo eksplozije, kako se pojavljajo in izginjajo ...
Eksplozije ognjemeta so v fotografski neskončnosti, zato avtofokus izključimo in objektiv ročno izostrimo: f/4,5, 2 s, ISO 200
Ostala priporočena oprema
Ognjemete večinoma fotografiramo ponoči pozimi, pri tem običajno dlje časa stojimo na mestu. Nujna so zelo topla oblačila in tanke bombažne rokavice, s katerimi nemoteno pritiskamo gumbe na kameri. Zelo koristna je baterijska svetilka, s katero osvetlimo kamero, kadar želimo spremeniti nastavitve.
Kadar ognjemete fotografiramo pozimi, nas zelo zebe, zato se ustrezno oblečemo: f/5, 2,5 s, ISO 200
Alkoholu se je priporočljivo izogibati, že zaradi daljših reakcijskih časov in povečane nerodnosti. Alkohol povzroči tudi dodatno ohlajanje telesa.
Povzetek
Fotografiranje ognjemetov je dokaj enostavno, če uporabljamo kamero, ki omogoča ročno nastavljanje osvetlitve posnetka in ostrenje.
Ognjemete običajno fotografiramo z osvetlitvenimi časi nekaj sekund in srednje zaprto zaslonko. Svetlobne občutljivosti ISO ne dvigujemo nad ISO 400, saj s tem le povečamo digitalni šum na posnetku. Zaradi nasičenosti barv je najbolje nastaviti svetlobno občutljivost ISO 100 ali 200.
Za fotografiranje ognjemetov se oblečemo zelo toplo, še posebej pozimi. Zelo koristne so tanke bombažne rokavice, ki omogočajo relativno nemoteno delo s kamero.
Preberite tudi:
Učbenik fotografska in videotehnika (poglavja o osvetlitvenem času, zaslonskem številu in svetlobni občutljivosti digitalnega slikovnega senzorja).