Kobilica na Lastovu

Jutranje fotografiranje potrpežljive kobilice.

Fotografiranje živali v njihovem naravnem okolju je zelo zahtevno. To velja tako za fotografiranje (oddaljene) divjadi kot za snemanje žuželk, ki so težko pri miru. Žuželke so najmirnejše zgodaj zjutraj, ko jih še ni ogrelo sonce. Če smo dovolj pazljivi, nam bodo potrpežljivo pozirale. Pogoj, da je takšen 'fotosafari' uspešen, je seveda ustrezen makroobjektiv. Opomba: posnetki v galeriji so zajeti z enooko zrcalnorefleksno kamero formata Leica na fotografski film.

Z miškinim kazalcem se postavite na sliko za prikaz opisa posnetka. S tem prikažete tudi puščice za premikanje na naslednjo/predhodno sliko. Umaknite miškin kazalec s slike, če želite skriti opis in puščice.

Kobilica na Lastovu 1 Ekv. goriščnica 105 mm. Na vsakem posnetku moramo pozornost osredotočiti na motiv. V bližinski in makrofotografiji je to še zahtevnejše, posebej na začetku, ko še nimamo toliko izkušenj. V posnetek se hitro prikrade nezaželena bilka trave, ki odvrača pozornost od motiva. Makroobjektiv z ekv. goriščnico 105 mm zagotavlja soliden odmik od kobilice, okoli 40 cm.	Kobilica na Lastovu 2 Ekv. goriščnica 105 mm. Bolj kot se približujemo motivu, težje pravilno izostrimo posnetek, kot je razvidno tukaj. Avtofokus je pogosto neuporaben. Kadar portretiramo, pa čeprav 'le' kobilico, moramo izostriti na oči. Zaradi majhne predmetne razdalje že odmik za milimeter od pravilne ravnine ostrine pomeni neustrezno oster posnetek.	Kobilica na Lastovu 3 Ekv. goriščnica 105 mm. Majhen premik kamere je 'odstranil' motečo travno bilko, težavo pa predstavljajo kobiličine noge, ki so le delno vidne. Tudi položaj njenega telesa ni najbolj posrečen, saj ne vidimo oddaljenega dela telesa.
Kobilica na Lastovu 4 Ekv. goriščnica 105 mm. Če se s kamero malo bolj oddaljimo, pridobimo na globinski ostrini (pri nespremenjenem zaslonskem številu), ne vplivamo pa na kompozicijo posnetka - tu so ostale vse težave, ki veljajo za predhodnega glede kobiličinega telesa.	Kobilica na Lastovu 5 Ekv. goriščnica 105 mm. Če kamero postavimo vzporedno s kobilico, zagotovimo, da je zadovoljivo ostro izrisano skoraj celotno telo (poglavje Objektiv v učbeniku). Še vedno pa velja, da položaj njenega telesa ni najustreznejši, ker ne vidimo dobro odmaknjenega dela.	Kobilica na Lastovu 6 Ekv. goriščnica 105 mm. Območje globinske ostrine lahko razširimo, če zaslonko zapremo (primerjate ta posnetek s predhodnim). Ker sem fotografiral iz roke, se je malo spremenil tudi kot snemanja. Za postavljanje stojala med tistimi kamni bi potreboval veliko časa, medtem pa bi lahko kobilica že odskakljala.
Kobilica na Lastovu 7 Ekv. goriščnica 105 mm. Z dodatno spremembo kota snemanja sem zagotovil prikaz sprednjega dela kobilice, vključno z obema sprednjima nogama. Moti ščavje v levem in spodnjem delu posnetka.	Kobilica na Lastovu 8 Ekv. goriščnica 105 mm. In tu je končni rezultat 'fotosafarija', s katerim sem najbolj zadovoljen. Položaj kobiličinega telesa vodi gledalčev pogled, kar je dodatno poudarjeno s položajem sprednje leve kobiličine noge. Okolica ni (pretirano) moteča. Primerna globinska ostrina zagotavlja, da se zadnji del kobiličinega telesa izgublja v neostrini in zliva z ozadjem. Ranojutranja sončna svetloba je lepo osvetlila sprednji del njenega telesa in zagotovila 'iskrico' v njenem očesu.

FOTOGRAFSKA IN VIDEOTEHNIKA

Skrivnostni svet osvetlitvenih časov, zaslonskih števil, svetlobne občutljivosti, gorišnic, ostrinske ravnine in barvnega ravnovesja

*****************************************

KOBILICA NA LASTOVU

Kobilica na Lastovu 1

Kobilica na Lastovu 2

Kobilica na Lastovu 3

Ekv. goriščnica 105 mm. Majhen premik kamere je 'odstranil' motečo travno bilko, težavo pa predstavljajo kobiličine noge, ki so le delno vidne. Tudi položaj njenega telesa ni najbolj posrečen, saj ne vidimo oddaljenega dela telesa.

Kobilica na Lastovu 4

Ekv. goriščnica 105 mm. Če se s kamero malo bolj oddaljimo, pridobimo na globinski ostrini (pri nespremenjenem zaslonskem številu), ne vplivamo pa na kompozicijo posnetka - tu so ostale vse težave, ki veljajo za predhodnega glede kobiličinega telesa.

Kobilica na Lastovu 5

Ekv. goriščnica 105 mm. Če kamero postavimo vzporedno s kobilico, zagotovimo, da je zadovoljivo ostro izrisano skoraj celotno telo (poglavje Objektiv v učbeniku). Še vedno pa velja, da položaj njenega telesa ni najustreznejši, ker ne vidimo dobro odmaknjenega dela.

Kobilica na Lastovu 6

Kobilica na Lastovu 7

Ekv. goriščnica 105 mm. Z dodatno spremembo kota snemanja sem zagotovil prikaz sprednjega dela kobilice, vključno z obema sprednjima nogama. Moti ščavje v levem in spodnjem delu posnetka.

Kobilica na Lastovu 8