V Fotografski delavnici so na voljo različne galerije, v katerih lahko nadgradite svoje poznavanje fotografske tehnike.
Za vsako prikazano sliko lahko pridobite tehnične podatke, npr. uporabljeno ekvivalentno goriščnico, zaslonsko število in osvetlitveni čas. Prikazani so tudi različni koristni nasveti, npr. o uporabi polarizacijskega sita.
Če primerno poudarimo motiv, lahko naredimo posnetek zanimivejši. V delavnici so prikazane sledeče tehnike poudarjanja:
uporaba pravila tretjin,
poudarjanje z relativno velikostjo motiva,
uokvirjanje motiva,
uporaba selektivne ostrine,
vodenje pogleda z linijami, ki konvergirajo proti motivu,
poudarjanje z gibanjem motiva,
poudarjanje z gibanjem kamere,
uporaba črnobelega in barvnega kontrasta.
Vse prikazane tehnike so enostavne za uporabo, če smo le pripravljeni razmišljati o tem, kako želimo prikazati motiv na posnetku. Posebej pravilo tretjin je zelo koristno, saj lahko z majhnim premikom kamere poskrbimo, da bo gledalcu fotografija veliko všečnejša. Nekatere kamere celo nudijo možnost prikaza tretjinskih črt v iskalu, da bi s tem snemalcu še olajšale kompozicijo. A tudi brez teh črt lahko začnemo pravilo hitro uporabljati pri svojem snemanju.
Popotniška fotografija je ena najpopularnejših oblik fotografije. Ogledate si lahko različne fotogalerije z mojih potovanj po svetu ali v okolici doma. Verjamem, da so te fotogalerije zanimive tudi za vse vas, ki vas sicer fotografska tehnika ne zanima.
Kadar smo na potovanju, nam lahko koristijo samodejni snemalni načini, ki jih nudijo sodobne kamere, še posebej, če kameri pomagamo z nastavitvijo primernega scenskega načina.
Najkakovostnejše posnetke bomo naredili, če bomo avtomatiko kamere izključili vsaj do določene mere in ročno nastavili svetlobno občutljivost slikovnega senzorja, npr. na ISO 200, in nadzirali zaslonsko število, npr. v samodejnem osvetlitvenem načinu s prioriteto zaslonskega števila. Če si boste drznili uporabiti ročno nastavljanje vseh osvetlitvenih parametrov, boste kmalu ugotovili, da je to pravzaprav najhitrejši način snemanja, seveda če je kamera ergonomsko prilagojena za kaj takega - če nudi možnost hitrega dostopa do vseh osvetlitvenih parametrov.
Najuporabnejše območje ekvivalentnih goriščnic je med 24 mm in 135 mm, koristno pa je imeti tudi daljši teleobjektiv z goriščnicami do 200 mm. Če si boste omislili en objektiv, ki bo pokrival vse te ekvivalentne goriščnice, boste hitro ugotovili, da ste omejeni z njegovo svetlobno jakostjo, predvsem v tele področju. Relativno nizka svetlobna jakost seveda pomeni bolj zaprto zaslonko in s tem manj možnosti za doseganje globinske neostrine, kar je pri popotniški fotografiji pogosto resna omejitev.
Dobra glasba in fotografija - to je moja definicija ugodnega preživljanja prostega časa!