Nastavitve kamere in nasveti za uspešno fotografiranje strel
Pogosto vidimo fotografije strel in marsikdo si jih želi fotografirati tudi sam. Na prvi pogled gre za zahtevno področje fotografije, vendar je v resnici ravno obratno. Potrebujemo le kamero, ki omogoča nastavitev daljših osvetlitvenih časov (vsaj nekaj sekund), stabilno podlago in nevihto s številnimi strelami. In seveda pogum v trenutkih, ko poči v naši bližini!
Vse fotografije sem posnel z objektivom Minolta 28-75 mm/2,8. Snemal sem s kamero v formatu Leica (35 mm), zato so ekvivalentne goriščnice enake dejanskim.
Divjanje strel (bliskov) nad Kamnikom: f/8, 15 s, ISO 200
Osvetlitev posnetka
Pri fotografiranju strel (v resnici bliskov) osvetlitvena avtomatika povsem odpove! V tem dejstvu se skriva razlog, zakaj večini fotografov ne uspe posneti zadovoljivih posnetkov strel (bliskov).
Za uspešno fotografiranje strel je najbolje imeti kamero, ki omogoča ročno nastavitev osvetlitvenih parametrov. Navodila za nastavitev kamer, ki tega ne omogočajo, so opisana spodaj.
Osnovna ideja za fotografiranje strel je enostavna: na kameri nastavimo čim daljši osvetlitveni čas, nato jo usmerimo v območje z velikim številom strel in sprožimo. Na posnetku bo izrisano vse, kar je bilo primerno osvetljeno.
"Čim daljši osvetlitveni čas" je odvisen od števila strel. Zgornji posnetek sem osvetljeval 15 s in uspel ujeti 5 strel. V praksi je smiselno posnetek osvetljevati vsaj 4 s, sicer najverjetneje ne bomo uspeli ujeti nobene strele. Za vašo kamero najdete podatek od najdaljšem osvetlitvenem času v navodilih za uporabo.
Nekatere kamere dopuščajo nastavitev "neskončnega" osvetlitvenega časa, ki je tudi zelo primeren za fotografiranje strel. Če boste v času osvetlitve držali pritisnjen sprožilec, pazite, da ne boste tresli kamere - posledica bo "stresen" posnetek.
Zaslonko je najbolje srednje zapreti, torej jo nastaviti na f/8 ali f/11. S tem zagotovimo, da deli posnetka z lučmi ne bodo preosvetljeni.
Pri tako dolgih osvetlitvenih časih je na posnetkih izražen digitalni šum, še posebej v temnih delih (kaže se kot množica barvnih, pogosto vijoličnih pikslov). Težavo omilimo ali celo odpravimo iz izbiro občutljivosti ISO, ki ustreza osnovni za določeno kamero. Običajno je to občutljivost ISO 200.
Ker strele običajno fotografiramo v temnih pogojih, znajo kamere samodejno vključiti bliskavico. Bliskavico zato ročno izključimo, ker čisto zares nič ne pomaga pri osvetlitvi posnetka (razen če gre za kakšen poseben tip posnetka, npr. ko želimo fotografirati osebo v nevihti).
Udar strele v neposredni bližini kamere: f/8, 15 s, ISO 200
S parametri osvetlitve posnetka želimo doseči, da bodo posnetek osvetlile predvsem strele. Na zgornji sliki vidimo, kaj se zgodi, če strela udari v neposredni bližini kamere. Okolica je močno osvetljena, del posnetka s strelo je preosvetljen (strelo se vseeno vidi v zgornjem delu slike), fotograf pa je močno prestrašen. Strela je udarila 400 m - 500 m proč od kamere.
Prikazana strela je povzročila hipni izpad električne energije v Kamniku. Fotografijo v uvodu sem zajel po izpadu, zato so hiše v skoraj popolni temi.
Postavitev kamere
Kamero moramo obvezno postaviti na stabilno podlago. Nihče ni sposoben več sekund držati kamere v roki, ne da bi jo premaknil.
Najbolje je, če kamero postavimo na kakovostno fotografsko stojalo. Pomagamo si lahko tudi z improviziranimi stojali: mizo, ograjo, polico ...
Ob pritisku na sprožilec se zgodi, da kamero malo premaknemo, še posebej, če nismo pazljivi. Da se izognemo tej težavi, na kameri vključimo samosprožilec s kratkim časovnim zamikom, npr. 2 s. V tem času se bo kamera umirila.
Prihod nevihte v popoldanskem času: f/5,6, 1/50 s, ISO 200
Ostrenje
Strele se skoraj vedno nahajajo v fotografski neskončnosti, zato moramo ostriti na to razdaljo. Na izjemo naletimo, kadar fotografiramo z ekstremnimi teleobjektivi, kar pa je zelo redko. Večina tu prikazanih posnetkov je zajetih s širokokotnimi goriščnicami (ekv. goriščnice med 28 mm in 35 mm).
Kadar fotografiramo strele v mraku ali ponoči, avtofokus najpogosteje lovi ostrino, ne da bi zares uspel izostriti na karkoli. Lovljenje se ponovi ob vsakem pritisku na sprožilec.
Na fotografsko neskočnost najlažje izostrimo tako, da izključimo avtofokus in obroč za ostrenje zavrtimo v skrajno lego. Nekatere kamere, ki ne omogočajo ročnega ostrenja, nudijo možnost izostritve na fotografsko neskončnost z izbiro v meniju ali izbiro ustreznega scenskega osvetlitvenega načina (o tem več v nadaljevanju).
Dramatično nevihtno nebo: f/8, 15 s, ISO 200
Fotografiranje strel s kompaktnimi kamerami
Med kompaktne kamere prištevamo tudi kamere vgrajene v mobilne telefone. Večina teh kamer ne omogoča ročnega nastavljanja osvetlitvenih parametrov in izklopa avtofokusa. Ne glede na to lahko večino teh kamer primerno nastavimo za fotografiranje strel.
Z izbiro ustreznih scenskih načinov na kompaktni kameri lahko podaljšamo osvetlitveni čas vse do 15 s (standarden za to kamero je 1 s)
Največjo težavo predstavlja najdaljši osvetlitveni čas. Če je najdaljši osvetlitveni čas vsaj 4 s, potem boste s kamero uspešno fotografirali strele. Seveda lahko poskusite tudi s krajšimi časi, npr. 1 s, vendar bo uspešnost fotografiranja močno odvisna od sreče, da se bo strela pojavila točno v tej sekundi na izbranem delu neba.
Na kompaktni kameri nastavimo primeren scenski osvetlitveni način, npr. Night landscape
Kompaktne kamere omogočajo nastavitev različnih scenskih osvetlitvenih načinov. Nastavimo scenski način, ki skuša samodejno nastaviti daljše osvetlitvene čase, npr. Night landscape. Naziv scenskega načina je odvisen od tipa kamere.
Tak scenski način običajno izostri na fotografsko neskončnost in izključi bliskavico. Običajno tudi nastavi bolj zaprto zaslonko, kar je pri fotografiranju strel zaželeno (kompaktne kamere imajo običajno najbolj zaprto zaslonko f/8).
Opozarjam, da bo kamera samodejno prekinila osvetljevanje posnetka, ko bo osvetlitvena avtomatika zaznala zadostno osvetlitev. To se pogosto zgodi že po prvi streli.
Odsvetujem uporabo scenskega načina Night portrait, ker v tem načinu kamera samodejno sproži bliskavico in skuša izostriti na portretiranca (ki ga v primeru strel običajno ni, vendar kamera tega ne ve). Kamera v tem scenskem načinu običajno uporabi najbolj odprto zaslonko, kar je pogosto neprimerno glede na želeni rezultat.
Za zagotavljanje stabilnosti kamere lahko uporabimo vrečko, do polovice napolnjeno z moko, rižem ali mivko. Tako improvizirano stojalo je primerno tudi za stabilizacijo mobilnih telefonov.
Primerni pogoji za fotografiranje strel (bliskov)
Najboljše fotografije običajno dosežemo v mraku, ko še ni povsem temno. Detajli na nebu (npr. oblaki) so še lepo razvidni, cestna razsvetljava in luči v hišah pa posnetkom dodajo nekaj topline. V mraku običajno nimamo težav z doseganjem zadosti dolgih osvetlitvenih časov.
Kadar fotografiramo strele ponoči, ima nebo pogosto zelenkast nadih. Če v kadru ni drugih virov svetlobe, Lahko nastavimo zelo dolge osvetlitvene čase, tudi po več minut, s čimer lahko zajamemo veliko število strel na enem posnetku.
Pri fotografiranju strel podnevi je težava v doseganju dolgih osvetlitvenih časov: f/5,6, 1/80 s, ISO 200
Kadar strele fotografiramo podnevi, imamo pogosto težave z doseganjem zadosti dolgih osvetlitvenih časov:
Zaslonko lahko zapremo samo do določene stopnje: pri kompaktnih kamerah je to običajno f/8, pri kamerah v mobilnih telefonih pa zaslonke pogosto sploh ne moremo zapreti.
Pomagamo si lahko z nižanjem svetlobne občutljivosti, vendar je spodnja meja pogosto ISO 50 ali ISO 100.
Dodatno lahko količino prepuščene svetlobe zmanjšamo s sivimi (nevtralnimi, ND) siti oz. filtri.
Zgornji posnetek sem zajel v popoldanskem času. Če bi želel doseči osvetlitveni čas 15 s, bi lahko glede na uporabljeno opremo storil sledeče:
Svetlobno občutljivost bi znižal na ISO 100 (najnižjo možno za uporabljeno kamero) in čas osvetlitve podaljšal na 1/40 s.
Zaslonko bi zaprl na f/32 in s tem čas osvetlitve podaljšal na 1 s.
Pred objektiv bi namestil nevtralno sito ND 4 in s tem čas osvetlitve podaljšal na 4 s.
Kot je razvidno, bi z zmogljivo opremo dosegel spodnjo mejo smiselnega osvetlitvenega časa 4 s, ne bi pa dosegel želenega okoli 10 s.
Tudi z dolgim osvetlitvenim časom najpogosteje ujamemo eno strelo ali pa še te ne: f/8, 15 s, ISO 200
Povzetek
Fotografiranje strel ni posebej zahtevno opravilo, če znamo pravilno nastaviti kamero. Zagotoviti moramo zadosti dolg osvetlitveni čas, da bomo v času osvetlitve ujeli vsaj kakšno strelo. V praksi potrebujemo osvetlitveni čas vsaj 4 s, zaželen pa je vsaj 10 s.
Strele (bliske) najlažje fotografiramo v večernem mraku.
Fotografiranje strel je dostopno tudi fotografom, ki snemajo s kompaktnimi kamerami pod pogojem, da kamera omogoča izbiro primernega scenskega osvetlitvenega načina. Primeren scenski način je Night landscape.
Kamera mora biti postavljena na stabilno podlago, kar velja tudi za kompaktne kamere in kamere v mobilnih telefonih.
Zanimivi so tudi nevihtni oblaki, še posebej v trenutkih, preden se nevihta razbesni.