top of page
1/10
FOTOGRAFSKA IN VIDEOTEHNIKA
Skrivnostni svet osvetlitvenih časov, zaslonskih števil, svetlobne občutljivosti, gorišnic, ostrinske ravnine in barvnega ravnovesja
*****************************************
SANTORINI
Vulkanski posebnež med grškimi otoki.
Otok Santorini (Thera, Thira) se nahaja okoli 200 km jugovzhodno od celinske Grčije. Ogledate si ga lahko tudi z Google Street View. V resnici gre za štiri otočke, ostanke orjaške eksplozije vulkana, ki se je zgodila okoli l. 1600 pr. n. št. Nekateri domnevajo, da je ta eksplozija osnova legende o Atlantidi. Čeprav dokaj majhen, je otok nekaj posebnega in si vsekakor zasluži obisk. Pa ne samo enega.
Z miškinim kazalcem se postavite na sliko za prikaz opisa posnetka. S tem prikažete tudi puščice za premikanje na naslednjo/predhodno sliko. Umaknite miškin kazalec s slike, če želite skriti opis in puščice.
Hišice v ThiriEkv. goriščnica 50 mm. f/16. Polarizacijsko sito. Ostreno na hiperfokalno razdaljo. Če se želimo pri fotografiranju arhitekture izogniti popačenim ravnim linijam, moramo kamero postaviti na polovico višine zgradbe. | Pravoslavna cerkvicaEkv. goriščnica 35 mm. f/11. Polarizacijski sito. Še en primer, kako se izognemo popačenim ravnim linijam s postavitvijo kamere približno na polovico višine zgradbe. Objektiv mora biti usmerjen vzporedno z zgradbo, brez nagiba gor/dol ali levo/desno. | MlinEkv. goriščnica 28 mm. f/16. Ostreno na hiperfokalno razdaljo. Polarizacijsko sito. S polarizacijskim sitom potemnimo temne dele posnetka, posledično pridejo svetli deli bolj do izraza. Če pretiravamo z učinkom, lahko postane nebo ali morje črno, kot se je skoraj zgodilo na tem posnetku. |
---|---|---|
Arhitektura v ThiriEkv. goriščnica 24 mm. f/22. 1/125 s. Polarizacijsko sito. Pri fotografiranju arhitekture kamere običajno ne moremo dvigniti na polovično višino zgradbe. Posledično bodo ravne črte postavljene pod različnimi koti, kot je razvidno z zgornjega posnetka. Učinek lahko uporabimo kreativno za vodenje pogleda, da posnetku dodamo dinamiko. | ThiraEkv. goriščnica 50 mm. f/22. Ostreno na hiperfokalno razdaljo. Polarizacijsko sito. Za razliko od predhodnih posnetkov je tu zajetih veliko hišic. A se takoj zastavi vprašanje - kaj je motiv? Gledalčevo oko bega in se nikjer ne more ustaviti. Malo pomaga kot snemanja, zaradi katerega so hišice navidezno razvrščene v linije. | Na uliciEkv. goriščnica 135 mm. f/8. 1/250 s. Posneto iz roke. Za fotografiranje na ulici so najuporabnejši zumobjektivi z ekvivalentnimi goriščnicami med 28 mm in 135 mm. Koristno je, če imamo na širokokotni strani na voljo ekv. goriščnico 24 mm. V telepodročju daljših goriščnic običajno ne potrebujemo, saj pogosto niti nimamo na voljo prostora za zadosten odmik od motiva. |
Pravoslavni popEkv. goriščnica okoli 90 mm. f/11. 1/500 s. Posneto iz roke. Avtofokus je ostrino nastavil na ograjo v ospredju posnetka. Ljudje v ozadju so zadosti ostri zaradi globinske ostrine, ki jo nudi precej zaprta zaslonka - pri zaslonki f/5,6 ali pri daljši goriščnici bi bili opazno neostri. | V pričakovanju sončnega zahodaEkv. goriščnica 135 mm. f/11. V času sončnega vzhoda ali zahoda imamo običajno opraviti z zelo različnimi barvnimi temperaturami - v sencah so zelo visoke (hladni barvni odtenki), na s soncem obsijanih površinah pa zelo nizke (topli barvni odtenki). Če izravnavo beline prepustimo kameri, bomo redko zadovoljni z rezultati. Izravnavo je najbolje nastaviti ročno ali vsaj izbrati nastavitev Daylight oz. Shade, če želimo ohraniti tople tone. | V pričakovanju sončnega zahoda 2Ekv. goriščnica 28 mm. f/11. Če v kader vključimo sonce, bo svetlomer v kameri močno podosvetlil posnetek. Posnetek moramo nadosvetliti, običajno za vsaj 1,5 osvetlitvene vrednosti (+1,5 EV). Katero področje na posnetku naj pri meritvi svetlosti upošteva avtomatika kamere, ali to lahko "ve"? Ali pa se mora odločiti snemalec? |
LjubezenEkv. goriščnica 135 mm. f/11. Arhitekturne posnetke poživimo, če vanje vključimo ljudi. Istočasno na ta način določimo velikostna razmerja. Z roko prekrijte par in skušajte določiti, kako velike so hiše - ali imate občutek za to? | Letalo igračka?Ekv. goriščnica 135 mm. f/8. 1/500 s. Če v posnetku nimamo na voljo objekta z znano velikostjo, nas oči hitro prevarajo. Letalo je videti enako dolgo kot manjši čolni v ospredju posnetka, za katere vemo, da lahko prepeljejo le nekaj ljudi. Ali to ustreza resničnosti? K prevari pripomore uporaba daljšega teleobjektiva ki občutno zbije perspektivo. | Na plaži v KamarijuEkv. goriščnica 50 mm. f/11. Posneto na infrardeči barvni diafilm s kamero Praktica L2. Otoško letališče je zelo blizu plaže v Kamariju, zato so mimoleti različnih letečih objektov del vsakdanjika. |
Rano jutro v KamarijuEkv. goriščnica 105 mm. f/11. 1 s. Najkakovostnejše pokrajinske posnetke lahko zajamemo le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Poleti so posebej jutranje ure res zgodnje. A rezultati pogosto odtehtajo nevšečnosti zaradi ranega vstajanja. | Pozna večerjaEkv. goriščnica 105 mm. f/5,6. 1/15 s. Če imamo na posnetku zelo temne in zelo svetle dele, vgrajeni svetlomer nikakor ne uspe določiti pravilne osvetlitve posnetka - vedno bo skušal priti do povprečno 50 % sivine. Zgornji posnetek je podosvetljen za 2,5 osvetlitvene vrednosti (-2,5 EV). S tem so pravilno osvetljeni svetlejši deli - detajlov v temi pod teraso pač ne potrebujemo in bi le odvračali pozornost z motiva. | Pozibavajoča se barkaEkv. goriščnica 105 mm. f/8. 1/60 s. Ostreno na boje v ospredju. Zaradi premajhne globinske ostrine je barka relativno neostra. Osvetlitveni čas je zadosti dolg, da je razlivajoči se val v ospredju izrisan zabrisano, medtem ko so ostali valovi navidezno zamrznjeni v gibanju. |
Pozibavajoča se barka 2Ekv. goriščnica 105 mm. f/5,6. 2 s. Ostreno na barko. Ker je barka obrnjena v smeri objektiva, se njeno pozibavanje ne pozna kot izrazita neostrina. Izrisana je zadovoljivo ostro. Boje so postavljene bolj pod kotom, zato so zaradi pozibavanja izrisane veliko bolj zabrisano. S primerno postavitvijo kamere glede na premikajoči se objekt za doseganje zadovoljive ostrine ne potrebujemo ekstremno kratkih časov. | Pozibavajoča se barka 3Ekv. goriščnica 105 mm. f/3,5. 15 s. Kaj na posnetku je ostro? Vsekakor horizont, ki se med osvetlitvijo posnetka ni premaknil (Luna je jajčaste oblike, ker se je spuščala navzdol za horizont). Barka in boje so vidne tam, kjer so se najpogosteje nahajale v 15 s osvetljevanja posnetka. Valov navidezno ni, ker so se ves čas premikali. | Luči mestaEkv. goriščnica spreminjajoča med 28 mm in 135 mm. f/8. 30 s. Ostreno na fotografsko neskončnost. Posnetek sem najprej 10 s osvetljeval pri najkrajši goriščnici. Nato sem 10 s goriščnico zvezno spreminjal na končnih 135 mm. Zadnjih 10 s sem posnetek osvetljeval še pri tej goriščnici. Ker smo se vozili z barko, so luči v mestu nad nami v vsem tem času izrisale nenavadne vzorce. |
Sončni vzhod na plaži v KamarijuEkv. goriščnica 105 mm. f/5,6. 1/8 s. Pri snemanju sončnih vzhodov in zahodov pogosto osvetlimo na nebo in s tem ostale dele prikažemo kot podosvetljene silhuete. Na enostavni kompaktni kameri nastavimo ustrezni scenski način, npr. Sunset ali Night landscape, sicer bo kamera "pravilno" osvetlila okolico, nebo pa bo spranih barv ali celo povsem belo. | Jutro na plaži v KamarijuEkv. goriščnica 105 mm. f/5,6. 1/4 s. Z vključitvijo ljudi običajno popestrimo posnetek. Ponočnjaki, ki so jutro dočakali na plaži, se k sreči med osvetlitvijo niso premaknili. | V mrakuEkv. goriščnica okoli 90 mm. f/8. 1 s. "Nočne" posnetke običajno snemamo v mraku, ko nebo še ni povsem temno. Na ta način se izognemo zelenorjavemu nebu, ki je značilno za snemanje ponoči. Če se nočnemu snemanju ne moremo izogniti, nebo raje izključimo iz kompozicije. |
V vulkanski kalderiEkv. goriščnica 24 mm. f/22. Polarizacijsko sito. Ostreno na hiperfokalno razdaljo. Če ostrimo na hiperfokalno razdaljo, lahko dosežemo zadovoljivo globinsko ostrino v širšem območju, kot če bi ostrili na fotografsko neskončnost. Skalo globinske ostrine imajo vgravirano le nekateri izmenljivi objektivi s fiksno goriščnico. Nekatere kamere nudijo snemalni način, v katerem določimo najbližjo in najoddaljenejšo točko, med katerima želimo globinsko ostrino, kamera pa nato ustrezno zapre zaslonko. | Preko hriba v AkrotiriEkv. goriščnica 50 mm. f/22. Ostreno na hiperfokalno razdaljo. V pokrajini pogosto naletimo na linije, s katerimi lahko vodimo pogled po posnetku. Uporabimo jih! | Zakaj me slikaš?Ekv. goriščnica 50 mm. f/11. Posneto na infrardeči barvni diafilm s kamero Praktica L2. Deli, ki odbijajo veliko infrardečega sevanja, so na posnetku izrisani svetlo. Pesek na plaži v Kamariju je v vidni svetlobi povsem črn (in tako vroč, da bos ne moreš hoditi po njem), na posnetku pa je ravno zaradi IR-svetlobe svetlo siv. |
Sprehod v valovihEkv. goriščnica 135 mm. f/8. 1/125 s. Posneto iz roke. Ali znate določiti pravila za poudarjanje motiva, uporabljena na zgornjem posnetku? Par je postavljen približno na tretjinsko črto. Linija valov dovi pogled. Stojita v nekakšnem okvirju iz valov. Poznopopoldanska rdečkasta svetloba tvori močan barvni kontrast z modrozelenim morjem. | Ko bi le vsi ravnali takoleEkv. goriščnica 135 mm. f/11. Tudi z enostavno kompaktno kamero bomo zajeli neprimerno kakovostnejše posnetke, če bomo kamero postavili na stojalo, tako kot fotografinja na sliki. |
bottom of page