top of page
1/10
FOTOGRAFSKA IN VIDEOTEHNIKA
Skrivnostni svet osvetlitvenih časov, zaslonskih števil, svetlobne občutljivosti, gorišnic, ostrinske ravnine in barvnega ravnovesja
*****************************************
SELEKTIVNA OSTRINA
Navodila za delo
Za ogled galerije potrebujete monitor ali videoprojektor z ločljivostjo XGA ali višjo (1024 px × 768 px ali več), sicer slik ne boste videli v celoti. Z miškinim kazalcem se postavite na sliko za prikaz njenega opisa. S tem prikažete tudi puščice za premikanje na naslednjo/predhodno sliko. Umaknite miškin kazalec s slike, če želite skriti opis in puščice.
 Selektivna ostrinaZvončka sta obdana s posušeno travo. V kolikor pri posnetku ne bi uporabili globinske neostrine, bi travne bilke odvračale pozornost z glavnega motiva – zvončkov. |  Selektivna ostrinaTudi s širokokotnikom lahko dosežemo učinek globinske neostrine. Tu ta učinek zagotavlja, da razmetani predmeti v ozadju ne motijo glavnega motiva. Oči in telo deklice se na posnetku nahajajo približno na tretjinskih črtah, kar dodatno osredoči pozornost na motiv. Pri portretiranju je zelo pomembno, da je ostrina na očeh portretiranca. |  Selektivna ostrinaSelektivno ostrino enostavno dosežemo, ko se lotimo bližinske fotografije. V bistvu imamo tedaj težave z zagotavljanjem večje globinske ostrine. Če se motivu zelo približamo, lahko učinek globinske neostrine dosežemo tudi s kompaktnimi digitalnimi kamerami z majhnimi senzorji in posledično kratkimi goriščnicami (krajša kot je goriščnica, večjo globinsko ostrino dobimo pri dani zaslonki). Da lahko motiv izostrimo, moramo pogosto kamero preklopiti v način bližinske fotografije (simbol rožice). |
|---|---|---|
 Selektivna ostrinaZgornje socvetje, tokrat s širokokotnikom. Krajša kot je dejanska goriščnica objektiva, bolj odprto zaslonko moramo uporabiti, da dosežemo učinek globinske neostrine. Posnetku daje določeno dinamiko dejstvo, da je glavni motiv izmaknjen iz sredine. Socvetje se nahaja približno v presečišču navpične in vodoravne tretjinske črte. Posnetek kazi dejstvo, da cvet, ki je najbolj v ospredju, ni povsem oster. |  Selektivna ostrinaUčinek, ki je podoben globinski neostrini, dosežemo, če dahnemo na objektiv. Rosa z objektiva izpareva neenakomerno. Če nam uspe, lahko prikažemo ostro le del motiva, po možnosti najpomembnejšega. Ko na objektiv dahnemo, pazimo, da ga ne popljuvamo. Kapljice sline puščajo madeže, ki se poznajo na posnetkih kot neostrine. Bistveno bolje je, če na objektiv namestimo sito (filter) UV in dahnemo nanj. |  Selektivna ostrinaPosnetek je narejen z normalnim objektivom z zelo odprto zaslonko f/2. Ostrina je omejena le na napis na steklu trgovine. V ozadju lahko le slutimo silhueto človeka. |
 Selektivna ostrinaŠe en primer, kako lahko z uporabo teleobjektiva in odprte zaslonke enostavno dosežemo učinek globinske neostrine. Za kobilico se nahajajo druge sončnice, ki bi motile kompozicijo, če bi bile ostre. Pri tako majhni globinski ostrini, ko je ostro izrisana praktično le glava kobilice, je pomembno, da zelo natačno izostrimo na pomembne dele motiva – pri kobilici so to oči. Žuželke najlažje fotografiramo zgodaj zjutraj, ko je še hladno. Tedaj so skoraj nepomične, oz. se le počasi premikajo naokoli. |  Selektivna ostrinaTu lahko vidimo, zakaj je pri portretih najbolje izostriti na oči. Na portretu ženske so povsem ostre le ustnice, medtem ko so oči precej neostre. To deluje moteče. Kompozicijo malo izboljša uporaba pravila tretjin. Pri portretiranju s širokokotnikom moramo paziti na dele telesa, ki so bližje objektivu, saj se izrišejo močno povečani. Še posebej to velja za nos, čelo in brado. Tu je nos obrnjen povsem nazdol, kar omili njegovo popačenje. |
bottom of page