top of page
1/10
FOTOGRAFSKA IN VIDEOTEHNIKA
Skrivnostni svet osvetlitvenih časov, zaslonskih števil, svetlobne občutljivosti, gorišnic, ostrinske ravnine in barvnega ravnovesja
*****************************************
TRIGLAV IZ ZRAKA
Najvišji vrh Julijskih Alp in Slovenije.
Triglav leži v severozahodnem delu Slovenije. Njegov vrh ima značilno obliko, ki jo je možno prepoznati iz skoraj polovice Slovenije. Prvi vzpon na njegov 2864 m visoki vrh se je posrečil 26. 8. 1778 štirim domačinom iz Bohinja. Stolp na njem je dal postaviti Jakob Aljaž, ki je zaslužen tudi za planinski dom na Kredarici. Posnetki odgovarjajo na vprašanje, ali zumobjektiv z ekv. goriščnico 28-135 mm zadošča za pokrajinsko fotografijo.
Z miškinim kazalcem se postavite na sliko za prikaz opisa posnetka. S tem prikažete tudi puščice za premikanje na naslednjo/predhodno sliko. Umaknite miškin kazalec s slike, če želite skriti opis in puščice.
Priprave na poletEkv. goriščnica 24 mm. f/5. 1/1600 s. ISO 200. Fiksni objektivi v splošnem rišejo kakovostnejše posnetke kot zumobjektivi. Posnetek je narejen pri svetlobni občutljivosti ISO 200, pri kateri večina digitalnih slikovnih senzorjev zagotavlja najkakovostnejšo sliko. | Priprave na polet (detajl)Ekv. goriščnica 24 mm. f/5. 1/1600 s. ISO 200. Izrez predhodnega posnetka (100 % prikaz). Vidimo, da na posnetku praktično ni digitalnega šuma in da je ostrina zelo visoka. Barve so prijetne. Detajli, npr. zakovice, so izrisani natančno. Nepravilnosti v posnetku so posledica kompresije JPEG. | Točenje gorivaEkv. goriščnica 40 mm. f/5,6. 1/500 s. ISO 400. Podoben posnetek, narejen z zumobjektivom Minolta 28-135 mm f/4-4,5 (l. 1985). Po optični kakovosti ta objektiv še danes sodi v sam vrh zumobjektivov. Barve so podane prijetno, poudarjeni so topli toni. Podatke o objektivu in njegov preskus s sodobnimi kamerami si lahko ogledate na povezavi v zgornjem opisu galerije. |
---|---|---|
Točenje goriva (detajl)Ekv. goriščnica 40 mm. f/5,6. 1/500 s. ISO 400. Izrez predhodnega posnetka (100 % prikaz). Zaradi višje svetlobne občutljivosti ISO 400 se pojavil digitalni šum, ki pa je še sprejemljiv. Ostrina posnetka ni posebej visoka, ker je bila zaslonka objektiva skoraj povsem odprta - objektivi rišejo kakostneje, če jih zaslonimo za eno ali dve zaslonski števili glede na njihovo svetlobno jakost. Kasneje je prikazan izrez posnetka, narejenega z bolj zaprto zaslonko. | Panorama BledaEkv. goriščnica 60 mm. f/4,5. 1/500 s. ISO 400. Zaradi dvakrat višje svetlobne občutljivosti (ISO 400 namesto ISO 200) so osvetlitveni časi prepolovljeni, kar zmanjša možnost neostrega posnetka zaradi tresenja letala. Istočasno je kakovost posnetkov še vedno zelo visoka, saj digitalni šum še ni izrazit. | Vrh Triglava z Aljaževim stolpomEkv. goriščnica 135 mm. f/7,1. 1/1000 s. ISO 400. Posnetek je nadosvetljen za 1,3 osvetlitvene vrednosti (+1,3 EV). Belina snega in močna protisvetloba prevarata osvetlitveno avtomatiko kamere. Vemo, da skuša ta avtomatika vedno doseči posnetek, ki je v povprečju 50 % siv. |
Severna triglavska stenaEkv. goriščnica 28 mm. f/7,1. 1/640 s. ISO 400. Vse posnetke iz zraka sem zajel skozi okno letala. Avtofokus sem izključil, da ne bi ostril na madeže in praske na oknih. Objektiv sem ročno izostril na fotografsko neskončnost. Svetlobno občutljivost sem ročno nastavil na ISO 400, saj bi lahko avtomatika kamere nastavljala še višje vrednosti, da bi zadostila zahtevam po čim krajših osvetlitvenih časih (s tem pa bi se zvišal digitalni šum). | Planinski dom na KredariciEkv. goriščnica 90 mm. f/7,1. 1/640 s. ISO 400. Ta posnetek je nadosvetljen za 1,5 osvetlitvene vrednosti (+1,5 EV). Osvetlitvena avtomatika kamere bi sicer "poskrbela" za siv sneg. Da bi se izognil stresenemu posnetku zaradi tresljajev letala, sem objektiv prislonil k oknu letala. S tem se tudi izognil odsevom, ki se sicer vidijo v oknu. Način dela velja tudi za fotografiranje skozi avtomobilsko okno. | Vogel in Bohinjsko jezeroEkv. goriščnica 75 mm. f/7,1. 1/640 s. ISO 400. Na tem posnetku pride do izraza optična kakovost objektiva. Detajli so lepo razvidni, npr. veje v krošnjah dreves. Če želimo kakovostne posnetke, si kupimo kakovosten objektiv, saj megapiksli (MP) slikovnega senzorja ne igrajo bistvene vloge. |
Ski hotel na VogluEkv. goriščnica 120 mm. f/7,1. 1/800 s. ISO 400. Znotraj ohišja kamere imata največji vpliv na kakovost posnetka velikost piksla (velikost slikovnega senzorja) in digitalni slikovni procesor. A še tako zmogljiv slikovni procesor in še tako velik slikovni senzor ne moreta narediti kakovostnega posnetka iz zmazka, ki ga projicira "škart" objektiv. Marsikateri fotograf napačno vloži denar v drago ohišje kamere in nato varčuje pri objektivih. In se nato čudi, zakaj je kamera "zanič". | Smučišče na VogluEkv. goriščnica 85 mm. f/7,1. 1/1600 s. ISO 400. Posnetek nazorno prikazuje, koliko detajlov lahko zagotovi objektiv s kakovostno optiko. Zelo kratek osvetlitveni čas je zagotovil, da posnetek ni stresen. Do stresenosti pride prej pri daljših goriščnicah, posebej v telepodročju. | Smučišče na Voglu (detajl)Ekv. goriščnica 85 mm. f/7,1. 1/1600 s. ISO 400. Izrez predhodnega posnetka (100 % prikaz). Če izrez primerjamo z izrezom posnetka "Točenje goriva (detajl)", vidimo, da objektiv tu riše zelo ostro risbo, polno detajlov. Vzrok je v bolj zaprti zaslonki (za 1,3 zaslonskega števila glede na svetlobno jakost objektiva). Natančno oko bo na posnetku zaznalo digitalni šum, ki pa ni moteč. |
Srečanje v zrakuEkv. goriščnica 110 mm. f/7,1. 1/1600 s. ISO 400. Posnetek prikazuje težavo, ki se lahko pojavi pri snemanju skozi okno. Barve so zamolkle, manj nasičene. Posledično je letalo na posnetku manj opazno. V sredini posnetka je vidnih nekaj odsevov od okenskega stekla. | Škofjeloško hribovjeEkv. goriščnica 75 mm. f/7,1. 1/800 s. ISO 400. Še en primer posnetka v protisvetlobi, ki močno zmoti osvetlitveno avtomatiko kamere. Protisvetloba postavi objektiv na hudo preskušnjo, saj se hitro pojavijo moteči odsevi na posnetku. Pomagamo si lahko tako, da na objektiv namestimo sončno zaslonko ali pa vir svetlobe zakrijemo z roko ali kosom papirja. | Pred pristankomEkv. goriščnica 135 mm. f/6,3. 1/500 s. ISO 400. Še en posnetek, poln detajlov in s prijetnimi barvami, zahvaljujoč kakovostni optiki objektiva. Razen prvega sem vse posnetke zajel z ekv. goriščnicami med 28 mm in 135 mm. Sem vas prepričal, da zumobjektiv s tem razponom ekv. goriščnic zadošča za (skoraj) vse potrebe pokrajinskega in popotniškega fotografa? |
bottom of page