Pravilna osvetlitev posnetka, ki ohrani detajle v zelo svetlih in temnih delih
Predvsem v pokrajinski fotografiji pogosto fotografiramo motive, ki so delno zelo svetli, delno pa zelo temni. Tipičen primer je večerna pokrajina. Če pravilno osvetlimo na nebo, se pokrajina izgublja v črnini. Če nasprotno pravilno osvetlimo na pokrajino, je nebo preosvetljeno, namesto nasičenih oranžnih in rdečih odtenkov na posnetku vidimo le izžgano belino.
Gradacijsko sito nam omogoča zajem posnetkov z bogatim tonalnim razponom tudi takrat, ko je posnetek osvetljen zelo kontrastno (tu zelo svetlo večerno nebo proti zatemnjeni pokrajini)
Sodobne digitalne kamere in računalniški programi nam nudijo različne možnosti, kako rešiti tako situacijo. Vse te možnosti zahtevajo dodatno delo. Vedno pa velja, da tam, kjer ni detajlov zaradi preosvetlitve ali podosvetlitve, nobena digitalna čarovnija ne bo pomagala.
Brez gradacijskega sita bi bila pokrajina povsem črna ali pa nebo povsem belo
Enostavno rešitev v času snemanja predstavlja gradacijsko sito (tudi gradacijski filter), ki ga namestimo pred objektiv kamere. Gre za pripomoček, ki je bil pred leti obvezen del opreme pokrajinskega fotografa, nato pa smo nanj kar malo pozabili. Drugo obvezno sito v pokrajinski fotografiji je polarizacijsko.
Kaj je gradacijsko sito?
Gradacijsko sito (ang. gradual filter) je vrsta nevtralnega sita. Od slednjega se razlikuje po neenakomerni zatemnitvi površine. Del sita je zatemnjen močneje, del pa šibkeje, oz. sploh ni zatemnjen.
Gradacijsko sito je delno zatemnjeno
Ločimo "trša" in "mehkejša" gradacijska sita. "Trša" imajo oster prehod med zatemnjenim in nezatemnjenim delom. Primernejša so za motive, ki imajo oster prehod med svetlim in temnim delom, primer je prehod med nebom in morjem. "Mehkejša" gradacijska sita imajo postopen prehod med svetlim in temnim delom, v praksi so uporabnejša (na sliki zgoraj).
Uporaba gradacijskega sita
V praksi so gradacijska sita sistemska, kar pomeni, da jih ne privijemo na objektiv, temveč jih namestimo v poseben nosilec, ki ga namestimo pred objektiv. Na objektiv privijemo adapter, ki nosi nosilec.
Sistemsko gradacijsko sito vstavimo v nosilec, ki ga namestimo pred objektiv
Skozi iskalo opazujemo motiv in sito premikamo toliko časa, da z zatemnjenim delom prekrije svetli del motiva.
Čeprav sito običajno namestimo tako, da je meja med zatemnjenim in nezatemnjenim delom postavljena vodoravno, ga lahko postavimo tudi poševno ali navpično, npr. pri motivu, kjer je vogal hiše v senci in dvorišče na soncu.
Primerjava posnetkov Logarske doline, zajetih brez (levo) in z gradacijskim sitom (desno), gradacijsko sito sem postavil poševno: f/11, 1/200 s, ISO 200
Gradacijsko sito in osvetlitev posnetka
Kadar uporabljamo gradacijsko sito, moramo posnetek osvetliti ročno (osvetlitveni način M). Gradacijsko sito namreč prepreči pravilno meritev osvetljenosti motiva.
Osvetlitvene parametre posnetka določimo tako, da zagotavljajo pravilno osvetlitev temnejših delov motiva, kar pomeni, da so svetlejši deli preosvetljeni: f/8, 1/160 s, ISO 200
V prvem koraku določimo osvetlitvene parametre za manj osvetljeni del motiva. Te parametre nato nastavimo na kameri. Na koncu pred objektiv namestimo gradacijsko sito in zajamemo posnetek.
Nato pred objektiv namestimo gradacijsko sito in ga premaknemo tako, da prehod med zatemnjenim in nezatemnjenim delom sita ni viden: f/8, 1/160 s, ISO 200
Zgornja posnetka prikazujeta razliko, če uporabimo gradacijsko sito. Nebo in vrhovi gora so polni detajlov, ne izgubljajo se v belini.
Iz prakse svetujem, da zajamete še podosvetljen in nadosvetljen posnetek - kadar fotografiram pokrajino, enostavno malo podaljšam oz. skrajšam čas osvetlitve, zaslonskega števila raje ne spreminjam, ker bi s tem spremenil tudi globinsko ostrino. Koristno je tudi malo premakniti gradacijsko sito navzgor in navzdol ter zajeti posnetke, sploh ko se sito še učite uporabljati.
Načeloma je možno uporabiti tudi osvetlitveno avtomatiko in posnetek nadosvetliti, kar pa ni posebej praktično.
Nekaj tehničnega ozadja
Naše oči zmorejo razbrati podrobnosti v motivu, pri katerem je razpon osvetljenosti med najtemnejšim in najsvetlješim delom v razmerju 1:10^12 (10 na 12) in več. To ustreza razmerju osvetljenosti v jasni noči brez Lune proti jasnem dnevu brez oblakov, kadar ne gledamo neposredno v Sonce.
Gradacijsko sito lahko uporabimo tudi pri portretiranju, tu zatemnjeni del sita poleg neba in vrhov gora prekriva tudi obraz portretiranke: f/10, 1/60 s, ISO 200
Fotografski filmi in digitalni slikovni senzorji niti približno ne zmorejo zajeti takega kontrastnega razmerja v osvetljenosti. Še najbolj se temu približajo kakovostni črnobeli filmi, ki zmorejo zajeti razmerje 1:10^8. Barvni diapozitivni filmi zmorejo zajeti razmerje 1:10^4, negativni pa 1:10^3.
Digitalni slikovni senzorji se približujejo barvnim diapozitivnim filmom, poleg tega zmorejo digitalne kamere prilagoditi delovanje povečanemu kontrastnemu obsegu osvetljenosti motiva na račun števila odtenkov v srednjih tonih (ang. dynamic contrast). Na ta način kamera dodatno poveča obseg tonov med najsvetlejšim na najtemnejšim delom posnetka.
Povzetek
Gradacijsko sito nam tudi v zahtevnih svetlobnih pogojih omogoča zajem posnetkov, ki so tonalno bogati. Ker ga uporabimo v času snemanja, naknadna obdelava posnetkov z računalnikom ni potrebna, kar predstavlja prihranek časa.
Z gradacijskim sitom znižamo kontrastno razmerje v svetlosti motiva. Na ta način s kamero zajamemo več podrobnosti, ki bi se sicer izgubile v belini ali črnini.
Gradacijsko sito omogoča zajem posnetkov, polnih detajlov in nasičenih barv tako v pokrajini kot na nebu
Gradacijsko sito je posebej koristno v pokrajinski fotografiji, kjer se izkaže pri jutranjih in večernih posnetkih. Uporabno je seveda tudi v ostalih fotografskih žanrih.
Kadar ga uporabimo, moramo posnetek osvetliti ročno. Osvetlitvene parametre prilagodimo temnejšim delom motiva.
Preberite tudi:
Lastovo (posnetki s soncem v kadru so narejeni z gradacijskim sitom).