Julijci iz zraka

Razgledi med poletom iz Lesc v Bovec (in nazaj).

Julijske Alpe ali Julijci se nahajajo v severozahodnem delu Slovenije v trikotniku mej z Italijo in Avstrijo. Fotografije sem posnel med poletom iz Lesc v Bovec, ko smo preleteli Bled, Bohinj, Komno, dolino Trente, Vršič, dolino Tamar in zgornjesavsko dolino. Za letenje je bilo vreme zelo lepo (sončno, skoraj brez oblačkov). Takšno vreme pa ni posebej všečno za fotografiranje - preverite tudi zimske posnetke. Uporabil sem objektiv 28-75 mm/2,8.

Z miškinim kazalcem se postavite na sliko za prikaz opisa posnetka. S tem prikažete tudi puščice za premikanje na naslednjo/predhodno sliko. Umaknite miškin kazalec s slike, če želite skriti opis in puščice.

Nad Kranjsko Goro \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/5,6. 1/1600 s. ISO 400. Vroč poletni dan, praktično brez oblačka, a z mnogo prašnih meglic v atmosferi - mogoče res "lep" dan za izletnike, zagotovo pa zelo neprimeren dan za pokrajinsko fotografijo.	Dolina Trente \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Fotografija pomeni "risanje s svetlobo". Čeprav je bila svetloba dokaj prijetnih barv, se je pokrajina izgubljala v neprijetnih sivorjavih meglicah. Za razliko od "pravih" meglic so prašne grde in ne koristijo motivom na posnetkih.	Slap Boka \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/640 s. ISO 400. Dodajmo k temu še močne odseve na okenskih steklih letala, ki so močno zniževali kontrast in kvarili barve - in dobimo pravi fotografski izziv, ki je vezan tudi na obdelavo fotografij, ne le na delo s kamero. Primerjate ta posnetek z naslednjim obdelanim.
Slap Boka \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/640 s. ISO 400. K sreči imamo na voljo Adobe Photoshop, s katerim lahko dramatično izboljšamo prikaz barv in kontrasta na posnetkih.	Blejsko jezero \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Odsevov na okenskih steklih se v takih vremenskih pogojih zlepa ne znebimo, tu tudi Adobe Photoshop bolj malo pomaga. K dvigu kakovosti posnetkov pomaga upoštevanje pravil kompozicije. Tu je prikazan primer uporabe uokviranja motiva: otok v jezeru, jezero v okoliški pokrajini. Primerjajte ta in naslednji posnetek.	Blejsko jezero \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Zaradi snemalnega kota, ki je bil vezan na položaj letala, se otok navidezno drži kopnega. Take malenkosti vplivajo na kakovost posnetka - tu otoka nismo uspeli prikazati gledalcem. Za razliko od predhodnega posnetka pa tu ni motečih odsevov v okenskih steklih letala.
Blejsko jezero \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Zaradi gibanja letala moramo snemati s kratkimi osvetlitvenimi časi. Glede na snemalne pogoje nič ne izgubimo na kakovosti posnetkov, če dvignemo svetlobno občutljivost slikovnega senzorja. Nastavil sem občutljivost ISO 400, ki je prepolovila osvetlitvene čase glede na občutljivost ISO 200.	Blejski otok \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Praktično vse, kar fotografiramo iz letala med poletom, je v fotografski neskončnosti. Posledično avtofokusa ne potrebujemo, sploh ker lahko ostri na praske in madeže na oknih letala.	Zaka \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Ker so praktično vsi motivi v fotografski neskončnosti, tudi ni potrebno zelo zapirati zaslonke, da bi dosegli večjo globinsko ostrino. Vse posnetke sem zajel z zaslonkama f/5,6 in f/6,3, s čimer sem lažje zagotovil kratke osvetlitvene čase okoli 1/1000 s.
Blejski grad \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Najkrajše osvetlitvene čase potrebujemo, kadar fotografiramo pravokotno na smer leta, saj je takrat pomik kamere glede na motiv največji. Pomik je še poudarjen, če snemamo s teleobjektivom.	Radovljica \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 40 mm. f/6,3. 1/800 s. ISO 400. Velik izziv predstavlja fotografiranje naselij. V osnovi snemamo množico hiš, razsutih po pokrajini. Če ne najdemo primerne kompozicije, posnetek ne pritegne pozornosti gledalca. Tu sem ne prav uspešno skušal voditi pogled gledalca s pomočjo cest, ki vodijo v mesto. Primerjajte ta posnetek z naslednjima dvema.	Kranjska gora \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. V primerjavi s prejšnjim posnetkom sem uspel naselje uokviriti s cestama zgoraj in spodaj. Na ta način pogled gledalca manj bega, gledalec lažje zadrži pozornost na motivu.
Stara Fužina \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Tu sem uspel povezati razdelitev po pravilu tretjin z vodenjem pogleda (cesta med jezerom in naseljem). Gledalec lažje zadrži pozornost na motivu kot pri prejšnjih dveh posnetkih. Vključitev jezera zagotovi uravnoteženje posnetka.	Pod Begunjščico \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Vertikalna razdelitev motiva po tretjinah naredi posnetek všečnejši.	Nad dolino Trente \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Podobno velja pri posnetkih gora. V osnovi gre za skalnate gmote, ki niso posebej zanimive.
Proti Krnu \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Nekako moramo zagotoviti, da bo motiv zanimivejši. Če ne moremo najti poudarka, pomaga igra svetlobe in senc (pod pogojem, da se okoli gora "mota" kakšen oblaček).	Triglav \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Puhasti oblački samodejno popestrijo posnetek. V primerjavi s predhodnima dvema sem na tem posnetku uspel motiv postaviti po pravilu tretjin: v spodnji tretjini je gozd, v srednji je skalovje in v zgornji nebo.	Lepo Špičje \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Še en primer razdelitve motiva na posnetku po pravilu tretjin. Navidezna diagonalna črta posnetku doda globino.
Gorski greben \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. Če je vreme neprimerno za fotografiranje pokrajine, pa tudi sicer, se je smiselno osredotočiti na detajle v pokrajini. Ne se bati fotografirati proti svetlobi, presevna svetloba naredi motiv zanimivejši. Paziti pa moramo na morebitne odseve v objektivu in ga po potrebi zasloniti, npr. z roko ali kosom papirja, da jih odpravimo.	Stena \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. Še en primer fotografiranja proti svetlobi. Tudi tu gre za detajl gorskega grebena. Rob grebena posnetek deli na dva dela. Ker poteka diagonalno, je posnetek še vedno dinamičen.	Koča na Komni \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Razdelitev posnetka na dva simetrična dela ali postavitev motiva v središče posnetek naredi zelo statičen. Tu množica okoliških dreves poudari majhnost koče. Njena postavitev v središče posnetka ta občutek še poudari.
Vršič \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1250 s. ISO 400. Če kočo izmaknemo iz središča, pa čeprav čisto malo, je posnetek takoj dinamičnejši. Vidimo tudi težavo, ki je vezana na tehnične lastnosti (digitalnih) kamer: če je svetloba zelo kontrastna, lahko pravilno osvetlimo le svetli ali temni del posnetka. Tu sem žrtvoval temni del, koča v njem je komaj vidna.	Vogel \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Še en primer, kako naredimo posnetek dinamičnejši, če motiv izmaknemo iz središča. Postavitev hotela na polovico med zgornjim in spodnjim delom po drugi strani posnetek umirja.	Vogel \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 35 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Kompozicija na tem posnetku ni kaj dosti drugačna kot na predhodnem. Razlika je v goriščnici objektiva. Tu sem nastavil širokokotno, ki bolje ponazori širjavo gora in hribov.
Pred poletom \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 35 mm. f/25. 1/80 s. ISO 400. Ena od možnosti, da na fotografiji ustvarimo občutek gibanja, je uporaba daljšega osvetlitvenega časa. Gibajoči se deli motiva se zabrišejo, medtem ko so statični deli izrisani ostro. Primerjate ta posnetek z naslednjim.	Pred poletom \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 35 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Zelo kratek čas osvetlitve je zamrznil gibanje propelerja na vlečnem letalu. Gledalec dejansko ne more ugotoviti, da letalo ne stoji pri miru. Na predhodnem posnetku je daljši osvetlitveni čas zagotovil zabrisano risbo propelerja in s tem vtis njegovega gibanja.	Hercules C130 \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Na dan, ko smo bili v Bovcu, je NATO v Sloveniji izvajal vojaške vaje (brez javnega obvestila). Skupina lovcev F-16 je skušala odkriti letalo Hercules C130, ki je letelo skrivajoč se v radarskih sencah.
Hercules C130 \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Mimolet Herculesa C130 je vsekakor popestril dogajanje. Pri fotografiranju letal v zraku še vedno upoštevamo pravila kompozicije. Na predhodnem posnetku sem za usmerjanje pogleda uporabil velikostna razmerja. Tu sem uporabil pravilo tretjin (približno).	Soča \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Kadar vodimo pogled gledalca, ga moramo pripeljati do motiva. Tu pogled vodi vijugava reka Soča, težava pa je v tem, da na nobenem koncu ni pravega poudarka motiva.	Soča \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Tudi tu na koncih reke ni motiva. Reka služi bolj za razdelitev posnetka na tretjine. Zaradi vključitve zaselka je posnetek zanimivejši od predhodnega.
Senca letala \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Fotografija sence letala predstavlja zanimiv odmik od fotografiranja pokrajine ali letala samega.	V pilotski kabini \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 28 mm. f/5,6. 1/500 s. ISO 400. Kadar potujemo, je priporočljivo, da posnamemo tudi vzdušje med potniki.

Nad Kranjsko Goro \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/5,6. 1/1600 s. ISO 400. Vroč poletni dan, praktično brez oblačka, a z mnogo prašnih meglic v atmosferi - mogoče res "lep" dan za izletnike, zagotovo pa zelo neprimeren dan za pokrajinsko fotografijo.	Dolina Trente \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Fotografija pomeni "risanje s svetlobo". Čeprav je bila svetloba dokaj prijetnih barv, se je pokrajina izgubljala v neprijetnih sivorjavih meglicah. Za razliko od "pravih" meglic so prašne grde in ne koristijo motivom na posnetkih.	Slap Boka \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/640 s. ISO 400. Dodajmo k temu še močne odseve na okenskih steklih letala, ki so močno zniževali kontrast in kvarili barve - in dobimo pravi fotografski izziv, ki je vezan tudi na obdelavo fotografij, ne le na delo s kamero. Primerjate ta posnetek z naslednjim obdelanim.
Slap Boka \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/640 s. ISO 400. K sreči imamo na voljo Adobe Photoshop, s katerim lahko dramatično izboljšamo prikaz barv in kontrasta na posnetkih.	Blejsko jezero \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Odsevov na okenskih steklih se v takih vremenskih pogojih zlepa ne znebimo, tu tudi Adobe Photoshop bolj malo pomaga. K dvigu kakovosti posnetkov pomaga upoštevanje pravil kompozicije. Tu je prikazan primer uporabe uokviranja motiva: otok v jezeru, jezero v okoliški pokrajini. Primerjajte ta in naslednji posnetek.	Blejsko jezero \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Zaradi snemalnega kota, ki je bil vezan na položaj letala, se otok navidezno drži kopnega. Take malenkosti vplivajo na kakovost posnetka - tu otoka nismo uspeli prikazati gledalcem. Za razliko od predhodnega posnetka pa tu ni motečih odsevov v okenskih steklih letala.
Blejsko jezero \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Zaradi gibanja letala moramo snemati s kratkimi osvetlitvenimi časi. Glede na snemalne pogoje nič ne izgubimo na kakovosti posnetkov, če dvignemo svetlobno občutljivost slikovnega senzorja. Nastavil sem občutljivost ISO 400, ki je prepolovila osvetlitvene čase glede na občutljivost ISO 200.	Blejski otok \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Praktično vse, kar fotografiramo iz letala med poletom, je v fotografski neskončnosti. Posledično avtofokusa ne potrebujemo, sploh ker lahko ostri na praske in madeže na oknih letala.	Zaka \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Ker so praktično vsi motivi v fotografski neskončnosti, tudi ni potrebno zelo zapirati zaslonke, da bi dosegli večjo globinsko ostrino. Vse posnetke sem zajel z zaslonkama f/5,6 in f/6,3, s čimer sem lažje zagotovil kratke osvetlitvene čase okoli 1/1000 s.
Blejski grad \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Najkrajše osvetlitvene čase potrebujemo, kadar fotografiramo pravokotno na smer leta, saj je takrat pomik kamere glede na motiv največji. Pomik je še poudarjen, če snemamo s teleobjektivom.	Radovljica \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 40 mm. f/6,3. 1/800 s. ISO 400. Velik izziv predstavlja fotografiranje naselij. V osnovi snemamo množico hiš, razsutih po pokrajini. Če ne najdemo primerne kompozicije, posnetek ne pritegne pozornosti gledalca. Tu sem ne prav uspešno skušal voditi pogled gledalca s pomočjo cest, ki vodijo v mesto. Primerjajte ta posnetek z naslednjima dvema.	Kranjska gora \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. V primerjavi s prejšnjim posnetkom sem uspel naselje uokviriti s cestama zgoraj in spodaj. Na ta način pogled gledalca manj bega, gledalec lažje zadrži pozornost na motivu.
Stara Fužina \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Tu sem uspel povezati razdelitev po pravilu tretjin z vodenjem pogleda (cesta med jezerom in naseljem). Gledalec lažje zadrži pozornost na motivu kot pri prejšnjih dveh posnetkih. Vključitev jezera zagotovi uravnoteženje posnetka.	Pod Begunjščico \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Vertikalna razdelitev motiva po tretjinah naredi posnetek všečnejši.	Nad dolino Trente \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Podobno velja pri posnetkih gora. V osnovi gre za skalnate gmote, ki niso posebej zanimive.
Proti Krnu \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Nekako moramo zagotoviti, da bo motiv zanimivejši. Če ne moremo najti poudarka, pomaga igra svetlobe in senc (pod pogojem, da se okoli gora "mota" kakšen oblaček).	Triglav \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Puhasti oblački samodejno popestrijo posnetek. V primerjavi s predhodnima dvema sem na tem posnetku uspel motiv postaviti po pravilu tretjin: v spodnji tretjini je gozd, v srednji je skalovje in v zgornji nebo.	Lepo Špičje \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Še en primer razdelitve motiva na posnetku po pravilu tretjin. Navidezna diagonalna črta posnetku doda globino.
Gorski greben \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. Če je vreme neprimerno za fotografiranje pokrajine, pa tudi sicer, se je smiselno osredotočiti na detajle v pokrajini. Ne se bati fotografirati proti svetlobi, presevna svetloba naredi motiv zanimivejši. Paziti pa moramo na morebitne odseve v objektivu in ga po potrebi zasloniti, npr. z roko ali kosom papirja, da jih odpravimo.	Stena \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. Še en primer fotografiranja proti svetlobi. Tudi tu gre za detajl gorskega grebena. Rob grebena posnetek deli na dva dela. Ker poteka diagonalno, je posnetek še vedno dinamičen.	Koča na Komni \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Razdelitev posnetka na dva simetrična dela ali postavitev motiva v središče posnetek naredi zelo statičen. Tu množica okoliških dreves poudari majhnost koče. Njena postavitev v središče posnetka ta občutek še poudari.
Vršič \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1250 s. ISO 400. Če kočo izmaknemo iz središča, pa čeprav čisto malo, je posnetek takoj dinamičnejši. Vidimo tudi težavo, ki je vezana na tehnične lastnosti (digitalnih) kamer: če je svetloba zelo kontrastna, lahko pravilno osvetlimo le svetli ali temni del posnetka. Tu sem žrtvoval temni del, koča v njem je komaj vidna.	Vogel \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Še en primer, kako naredimo posnetek dinamičnejši, če motiv izmaknemo iz središča. Postavitev hotela na polovico med zgornjim in spodnjim delom po drugi strani posnetek umirja.	Vogel \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 35 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Kompozicija na tem posnetku ni kaj dosti drugačna kot na predhodnem. Razlika je v goriščnici objektiva. Tu sem nastavil širokokotno, ki bolje ponazori širjavo gora in hribov.
Pred poletom \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 35 mm. f/25. 1/80 s. ISO 400. Ena od možnosti, da na fotografiji ustvarimo občutek gibanja, je uporaba daljšega osvetlitvenega časa. Gibajoči se deli motiva se zabrišejo, medtem ko so statični deli izrisani ostro. Primerjate ta posnetek z naslednjim.	Pred poletom \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 35 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Zelo kratek čas osvetlitve je zamrznil gibanje propelerja na vlečnem letalu. Gledalec dejansko ne more ugotoviti, da letalo ne stoji pri miru. Na predhodnem posnetku je daljši osvetlitveni čas zagotovil zabrisano risbo propelerja in s tem vtis njegovega gibanja.	Hercules C130 \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Na dan, ko smo bili v Bovcu, je NATO v Sloveniji izvajal vojaške vaje (brez javnega obvestila). Skupina lovcev F-16 je skušala odkriti letalo Hercules C130, ki je letelo skrivajoč se v radarskih sencah.
Hercules C130 \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Mimolet Herculesa C130 je vsekakor popestril dogajanje. Pri fotografiranju letal v zraku še vedno upoštevamo pravila kompozicije. Na predhodnem posnetku sem za usmerjanje pogleda uporabil velikostna razmerja. Tu sem uporabil pravilo tretjin (približno).	Soča \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Kadar vodimo pogled gledalca, ga moramo pripeljati do motiva. Tu pogled vodi vijugava reka Soča, težava pa je v tem, da na nobenem koncu ni pravega poudarka motiva.	Soča \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Tudi tu na koncih reke ni motiva. Reka služi bolj za razdelitev posnetka na tretjine. Zaradi vključitve zaselka je posnetek zanimivejši od predhodnega.
Senca letala \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Fotografija sence letala predstavlja zanimiv odmik od fotografiranja pokrajine ali letala samega.	V pilotski kabini \| Julijci iz zraka Ekv. goriščnica 28 mm. f/5,6. 1/500 s. ISO 400. Kadar potujemo, je priporočljivo, da posnamemo tudi vzdušje med potniki.

JULIJCI IZ ZRAKA

Nad Kranjsko Goro | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 55 mm. f/5,6. 1/1600 s. ISO 400. Vroč poletni dan, praktično brez oblačka, a z mnogo prašnih meglic v atmosferi - mogoče res "lep" dan za izletnike, zagotovo pa zelo neprimeren dan za pokrajinsko fotografijo.

Dolina Trente | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 60 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Fotografija pomeni "risanje s svetlobo". Čeprav je bila svetloba dokaj prijetnih barv, se je pokrajina izgubljala v neprijetnih sivorjavih meglicah. Za razliko od "pravih" meglic so prašne grde in ne koristijo motivom na posnetkih.

Slap Boka | Julijci iz zraka

Slap Boka | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/640 s. ISO 400. K sreči imamo na voljo Adobe Photoshop, s katerim lahko dramatično izboljšamo prikaz barv in kontrasta na posnetkih.

Blejsko jezero | Julijci iz zraka

Blejsko jezero | Julijci iz zraka

Blejsko jezero | Julijci iz zraka

Blejski otok | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Praktično vse, kar fotografiramo iz letala med poletom, je v fotografski neskončnosti. Posledično avtofokusa ne potrebujemo, sploh ker lahko ostri na praske in madeže na oknih letala.

Zaka | Julijci iz zraka

Blejski grad | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Najkrajše osvetlitvene čase potrebujemo, kadar fotografiramo pravokotno na smer leta, saj je takrat pomik kamere glede na motiv največji. Pomik je še poudarjen, če snemamo s teleobjektivom.

Radovljica | Julijci iz zraka

Kranjska gora | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 45 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. V primerjavi s prejšnjim posnetkom sem uspel naselje uokviriti s cestama zgoraj in spodaj. Na ta način pogled gledalca manj bega, gledalec lažje zadrži pozornost na motivu.

Stara Fužina | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Tu sem uspel povezati razdelitev po pravilu tretjin z vodenjem pogleda (cesta med jezerom in naseljem). Gledalec lažje zadrži pozornost na motivu kot pri prejšnjih dveh posnetkih. Vključitev jezera zagotovi uravnoteženje posnetka.

Pod Begunjščico | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 55 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Vertikalna razdelitev motiva po tretjinah naredi posnetek všečnejši.

Nad dolino Trente | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Podobno velja pri posnetkih gora. V osnovi gre za skalnate gmote, ki niso posebej zanimive.

Proti Krnu | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Nekako moramo zagotoviti, da bo motiv zanimivejši. Če ne moremo najti poudarka, pomaga igra svetlobe in senc (pod pogojem, da se okoli gora "mota" kakšen oblaček).

Triglav | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Puhasti oblački samodejno popestrijo posnetek. V primerjavi s predhodnima dvema sem na tem posnetku uspel motiv postaviti po pravilu tretjin: v spodnji tretjini je gozd, v srednji je skalovje in v zgornji nebo.

Lepo Špičje | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Še en primer razdelitve motiva na posnetku po pravilu tretjin. Navidezna diagonalna črta posnetku doda globino.

Gorski greben | Julijci iz zraka

Stena | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/800 s. ISO 400. Še en primer fotografiranja proti svetlobi. Tudi tu gre za detajl gorskega grebena. Rob grebena posnetek deli na dva dela. Ker poteka diagonalno, je posnetek še vedno dinamičen.

Koča na Komni | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Razdelitev posnetka na dva simetrična dela ali postavitev motiva v središče posnetek naredi zelo statičen. Tu množica okoliških dreves poudari majhnost koče. Njena postavitev v središče posnetka ta občutek še poudari.

Vršič | Julijci iz zraka

Vogel | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Še en primer, kako naredimo posnetek dinamičnejši, če motiv izmaknemo iz središča. Postavitev hotela na polovico med zgornjim in spodnjim delom po drugi strani posnetek umirja.

Vogel | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 35 mm. f/6,3. 1/1000 s. ISO 400. Kompozicija na tem posnetku ni kaj dosti drugačna kot na predhodnem. Razlika je v goriščnici objektiva. Tu sem nastavil širokokotno, ki bolje ponazori širjavo gora in hribov.

Pred poletom | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 35 mm. f/25. 1/80 s. ISO 400. Ena od možnosti, da na fotografiji ustvarimo občutek gibanja, je uporaba daljšega osvetlitvenega časa. Gibajoči se deli motiva se zabrišejo, medtem ko so statični deli izrisani ostro. Primerjate ta posnetek z naslednjim.

Pred poletom | Julijci iz zraka

Hercules C130 | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Na dan, ko smo bili v Bovcu, je NATO v Sloveniji izvajal vojaške vaje (brez javnega obvestila). Skupina lovcev F-16 je skušala odkriti letalo Hercules C130, ki je letelo skrivajoč se v radarskih sencah.

Hercules C130 | Julijci iz zraka

Soča | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 60 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Kadar vodimo pogled gledalca, ga moramo pripeljati do motiva. Tu pogled vodi vijugava reka Soča, težava pa je v tem, da na nobenem koncu ni pravega poudarka motiva.

Soča | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 55 mm. f/6,3. 1/1250 s. ISO 400. Tudi tu na koncih reke ni motiva. Reka služi bolj za razdelitev posnetka na tretjine. Zaradi vključitve zaselka je posnetek zanimivejši od predhodnega.

Senca letala | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 75 mm. f/5,6. 1/1000 s. ISO 400. Fotografija sence letala predstavlja zanimiv odmik od fotografiranja pokrajine ali letala samega.

V pilotski kabini | Julijci iz zraka

Ekv. goriščnica 28 mm. f/5,6. 1/500 s. ISO 400. Kadar potujemo, je priporočljivo, da posnamemo tudi vzdušje med potniki.