Kaj pomeni, da je posnetek neoster, stresen ali zamegljen? Ali imajo našteti pojmi enak pomen ?
Opažam, da marsikdo za neoster ali stresen posnetek uporablja pojem "zamegljen posnetek". Izraz se pojavlja celo v reklamah za kamere in objektive, kot npr. "Naredite korak naprej in uživajte v ustvarjanju (...) portretov z zamegljenim ozadjem".
Posnetek z zamegljenim ozadjem (dobesedno)
Za posnetke z zamegljenim ozadjem potrebujemo meglo in ne kamere. Pisec reklamnega besedila seveda ni imel v mislih prave megle, temveč globinsko neostrino.
Poskusimo torej razkaditi meglo, ki zakriva razumevanje pojmov, vezanih na ostrino posnetka.
Tu prikazane posnetke sem večinoma zajel v času študija na New York Institute of Photography s kamerama Minolta X-700 in Praktica L2.
Vzroki za neoster posnetek
Posnetek je neoster zaradi nepravilnega ostrenja, globinske neostrine, tresenja kamere in premika portretiranke v času osvetlitve posnetka
Neostrina posnetka je lahko posledica:
nepravilnega ostrenja,
globinske neostrine,
premika kamere, ki je lahko hoten ali ne,
premika motiva v času osvetlitve,
"mehke" risbe objektiva,
uporabe mehkorisca, posebnega fotografskega sita, ki "mehča" del ali celoten posnetek,
zrnatosti posnetka oz. digitalnega šuma pri višjih vrednosti svetlobne občutljivosti ISO.
Oster posnetek
Najprej določimo, kaj sploh pomeni, da je posnetek oster. Ostrina posnetka je ključna za njegovo kakovost. Ostrimo s pomočjo obroča za ostrenje, s katerim premikamo leče znotraj objektiva. Če obroč premika motorček, govorimo o samodejnem ostrenju oz. avtofokusu.
Zrcalni objektivi so znani po izrazitih neostrinskih krožcih v neostrih delih posnetka, tu jih vidimo okoli listov v ozadju
Kot je podrobneje razloženo v učbeniku, z objektivom vedno izostrimo le na eno ravnino. Ostale ravnine so bolj ali manj neostre. Z oddaljevanjem od ravnine ostrine v obe smeri, naprej in nazaj, se povečujejo neostrinski krožci, ki obdajajo vsako izrisano točko na posnetku. V nekem trenutku postanejo neostrinski krožci zadosti veliki, da jih opazimo s prostim očesom. Pravimo, da je posnetek v tem delu neoster.
Na velikost neostrinskih krožcev vplivamo z odprtostjo zaslonke. Bolj kot je zaslonka odprta, večji so. Če jih želimo zmanjšati, moramo zaslonko bolj zapreti.
Manjše neostrinske krožce zagotavljajo tudi krajše dejanske goriščnice. V tem tiči razlog, da s kamerami v mobilnih telefonih in večino kompaktnih kamer ne moremo ustvariti posnetkov z izraženo globinsko neostrino (pri tem ne upoštevam bornih poskusov računalniškega ustvarjanja efekta globinske neostrine).
Pri fotografiranju premikajočega se motiva z ekstremnim teleobjektivom moramo ostriti zelo natančno, kamera pa mora biti stabilizirana, sicer bo posnetek stresen
Z globinsko neostrino se zares začnemo igrati, ko dejanska goriščnica preseže 50 mm. Kamere v mobilnih telefonih imajo dejansko goriščnico okoli 3 mm, v kompaktnih kamerah pa pogosto med 6 mm in 42 mm (kar bi ustrezalo 7-kratnemu zumu). Te kamere so zato primerne predvsem za snemanje posnetkov z obsežno globinsko ostrino.
Globinska neostrina
Globinska neostrina je posledica delovanja objektiva, kar je razloženo zgoraj. Najlažje jo dosežemo z odprto zaslonko in relativno dolgo dejansko goriščnico objektiva.
Kadar govorijo o "zamegljenem ozadju", neuki fotografi običajno mislijo na globinsko neostrino (drug kandidat za razlago "megle" je gibalna neostrina, ki je razložena v nadaljevanju). Globinsko neostrino imenujemo tudi selektivna ostrina.
Tudi s širokokotnikom in zelo odprto zaslonko lahko ustvarimo globinsko neostrino: f/3,5, 1/500 s, ISO 400
Zgornja slika prikazuje učinek globinske neostrine. Posnetek sem zajel z objektivom z dejansko in ekvivalentno goriščnico 24 mm (obe goriščnici sta enaki, ker sem fotografiral s kamero v formatu Leica, razlika med njima pa je razložena v učbeniku).
Nepravilno izostren posnetek
Nepravilno izostren posnetek je tisti, pri katerem je ravnina ostrine napačno postavljena. Posnetek je sicer oster, vendar ne tam, kjer bi snemalec želel.
Ostrinska ravnina je postavljena na rob košare in ne na oči mačkov
Izrez iz zgornjega posnetka - vidimo, da je oster del roba košare in ne oči
Zgornja posnetka ponazarjata težavo. Ostrinska ravnina je postavljena na rob košare in ne na mačje oči. Zaradi zelo odprte zaslonke (f/2,8) je območje globinske ostrine preplitko, da bi ustvarilo vtis ostrine tam, kjer bi jo potrebovali.
Pri ročnem ostrenju sem imel težave zaradi premikanja mačkov, zato sem kot referenco uporabil rob košare, zaslonke pa zaradi relativno nizke osvetljenosti motiva nisem mogel bolj zapreti.
Pravilno izostren posnetek sem zagotovil s spremembo ravnine ostrine
Izrez iz predhodnega posnetka - vidimo, da so zadovoljivo ostre tudi oči sprednjega mačka
Da bi dosegel ostrino tudi na mačjih očeh, sem kamero nagnil tako, da je ravnina ostrine potekala tudi preko mačkov.
Če za ostrenje uporabljamo avtofokus, so nepravilno izostreni posnetki precej pogosti, ker kamera ne ve, kaj je glavni del motiva. Izbira glavnega dela motiva in s tem ravnine ostrine je odvisna od programirane logike v kameri in ne od tega, kar želi snemalec.
Neostrina zaradi premika kamere v času osvetlitve (stresen posnetek)
Neostrina zaradi premika kamere v času osvetlitve posnetka je običajno posledica fotografove malomarnosti. Nastane zaradi tresenja rok v času osvetlitve posnetka. Najpogostejša je, kadar fotografiramo iz roke z daljšim osvetlitvenim časom. Potencira jo uporaba dolgih ekvivalentnih goriščnic.
Streseni posnetki so najpogostejši razlog, da amaterski fotografi proglasijo, da njihova kamera "dela slabe posnetke". Težava seveda ni v kameri, ampak v njeni napačni uporabi.
Stresen posnetek najlažje prepoznamo po tem, da na njem ni nič ostro, kontrastni prehodi pa imajo dvojni rob
Na stresenem posnetku ni nič ostro. Pogosto lahko vidimo dvojni rob na kontrastnih prehodih (na zgornjem posnetku npr. okoli oči).
Tudi neostrino zaradi premika kamere lahko uporabimo kreativno, če kamero v času osvetlitve namerno premaknemo (v delavnici sta na voljo galeriji za poudarjanje motiva in barve jeseni).
S premikom kamere v času osvetlitve posnetka (tu 1/2 s) povsem zabrišemo macesne
Neostrina zaradi premika dela motiva (gibalna neostrina)
Celoten posnetek ali le njegov del je lahko neoster, ker se je v času osvetlitve premaknil del motiva. Govorimo o gibalni neostrini.
Zelo pogosto se pojavi na fotografijah skupin, ko določen portretiranec meni, da je slikanja že konec in gre proč ravno tedaj, ko fotograf pritisne sprožilec.
Avtobus je prikazan zabrisano, ostali deli posnetka pa so ostri, ker so bili v času osvetlitve (1/15 s) pri miru
Gibalna neostrina na posnetku je običajno nehotena, zelo zanimiva pa je njena kreativna uporaba. V slednjem primeru je skoraj obvezno, da osvetlitveni čas nastavimo ročno. Pogosto jo uporabljamo pri fotografiranju tekoče vode.
Relativno dolgi osvetlitveni časi (tu 1 s) in premikajoči se deli motiva omogočajo kreativno fotografsko izražanje
Mehka risba objektiva
Določeni objektivi rišejo posnetek veliko mehkeje od drugih. To velja za skoraj vse objektive, narejene pred letom 1980.
Pri mehki risbi ne gre za neostrino v pravem pomenu besede. Posnetek je pravilno izostren, vendar so na njem robovi in podrobnosti neizraziti, kontrastna področja se prelivajo.
Objektiv Carl Zeiss 50/2,8 izkazuje mehko risbo na posnetkih (vidna je tudi na predhodnih dveh posnetkih)
Nekateri fotografi, med katere sodim tudi jaz, pri portretiranju cenimo objektive z mehko risbo. Za pokrajinsko fotografijo so taki objektivi običajno manj primerni.
Objektivi kamer v mobilnih telefonih in večini kompaktnih kamer imajo nasprotno zelo trdo risbo.
Na voljo so objektivi, ki so namerno narejeni tako, da rišejo mehke posnetke. Primer so objektivi Lensbaby (primeri fotografij, zajetih z Lensbaby 2 so na voljo v galeriji s koncerta Kultur Shock).
Posnetki, zajeti z objektivi Lensbaby, so pogosto izrisani zelo mehko, brez detajlov
Zamegljeni posnetki
Zamegljeni so tisti posnetki, na katerih je megla. Ne gre za neostrino posnetka, ampak naravni pojav, ki ga lahko ustvarimo tudi sami.
Posnetki, zajeti v megli, imajo pogosto modrikast ali vijoličen nadih (vzrok je v barvni temperaturi megle)
Zamegljene posnetke lahko ustvarimo tudi takrat, kadar ni megle. Dahnemo na objektiv (raje na katerokoli fotografsko sito) in fotografiramo, medtem ko sapa izpareva. Na ta način lahko ustvarimo zelo zanimive posnetke, ki so zamegljeni le v določenem delu.
Zaradi neenakomernega izparevanja sape z objektiva so določeni deli posnetka bolj zamegljeni od ostalih
Sapo kot nadomestek megle lahko uporabimo v kateremkoli tipu fotografije, tudi v makrofotografiji, kjer sicer zelo težko dodamo pravo meglo. Posnetki so lahko zelo zanimivi.
Tudi ta posnetek listja je zamegljen, seveda s sapo in ne pravo meglo
Povzetek
Pomembno je razumeti pojme, vezane na ostrino posnetka, in jih pravilno uporabljati, da se izognemo napakam pri snemanju ali da ustvarimo želeni učinek.
Neostrina v posnetkih običajno predstavlja težavo. Po drugi strani lahko vsak tip neostrine uporabimo tudi kreativno. Poudarjam pa, da se ne strinjam, da vsak neoster posnetek samodejno predstavlja kreativno izražanje fotografa - neostrina mora biti upravičena, sicer gre za škart.
Seveda obstajajo tudi zamegljeni posnetki, pogoj pa je, da so posneti v megli. Meglo lahko nadomestimo s sapo in dosežemo zelo zanimive učinke.
Kar se tiče reklam za snemalno opremo, bi bil zelo vesel, če pisci ne bi navajali "zamegljenih posnetkov", ampak bi pravilno navedli globinsko neostrino. Verjetno na to upam zaman.
Preberite tudi:
Učbenik (poglavja o ostrini, goriščnici, zaslonki in osvetlitvenem času).