Nasveti za fotografiranje novoletne razsvetljave ponoči, kako nastaviti kamero in še kaj
Verjetno vsi radi občudujemo novoletno razsvetljavo, najsibo na prostem ali v stanovanjih. Marsikdo skuša videno prikazati na fotografiji, pri tem pa naleti na težave: ali je razsvetljava na fotografiji povsem bela ("prekurjena") ali so veliki deli posnetka povsem črni ipd.
Na spodnjih posnetkih so povsod navedene ekvivalentne goriščnice objektivov. Posnetke sem zajel s kamero Sony a850 (Leica format slikovnega tipala) in objektivi Minolta 50/1,4, Sigma 105/2,8, Sigma 24/2,8 in Lensbaby 2.0. Pri vseh posnetkih je bila kamera na stojalu.
Novoletne lučke običajno fotografiramo v temi, kar zahteva veliko truda za pravilno osvetlitev posnetka: 24 mm, f/9, 2 s, ISO 400, brez bliskavice
Težave, na katere naletimo pri fotografiranju novoletne razsvetljave
Novoletne lučke običajno fotografiramo v temi ali zatemnjenem prostoru. Kontrast med svetlimi lučkami in temno okolico prevara kamero oz. njen svetlomer - kamera običajno preosvetli posnetek, ker skuša zagotoviti pravilno osvetlitev okolice. Posledično so deli posnetka z lučkami povsem beli. V ostalih primerih kamera posnetek podosvetli, ker želi zagotoviti pravilno osvetlitev delov z lučkami. Na takih posnetkih vidimo nekaj najmočnejših lučk, vse ostalo pa se bolj ali manj izgublja v črnini.
Če pri fotografiranju novoletne okrasitve uporabljamo avtofokus, moramo biti zelo pazljivi pri ostrenju - vprašanje je, ali bo kamera izostrila lučke ali raje zgradbo v ozadju: 105 mm, f/8, 1 s, ISO 200
Zaradi relativno nizke osvetljenosti motiva ima kamera pogosto težave s pravilnim ostrenjem, če uporabljamo avtofokus. Avtofokus pogosto neuspešno lovi ravnino ostrine in samo premika obroč za ostrenje med obema skrajnima legama. Težava je še izrazitejša, kadar fotografiramo z objektivi z relativno nizko svetlobno jakostjo (pod 1:2,8), saj tedaj kamera ne zmore uporabljati polne zmogljivosti samodejnega ostrenja (velja predvsem za zrcalnorefleksne in brezrcalne kamere).
Pri uporabi avtofokusa moramo biti posebej pozorni na ostrinsko ravnino. Vprašanje je, kam bo izostrila kamera - pogosto raje na objekt v ozadju in ne na lučke v ospredju. Na malem zaslonu kamere težave ne bomo kar tako opazili - videli jo bomo šele, ko si bomo posnetek ogledali v večji povečavi.
Kamero moramo obvezno postaviti na stojalo, sicer bodo posnetki streseni zaradi rahlih premikov roke v času osvetlitve: 50 mm, f/2,8, 1/20 s, ISO 200
Kot vedno, kadar fotografiramo z daljšimi osvetlitvenimi časi, se bomo soočili z neostrimi posnetki, če bomo kamero držali v roki.
Pravilna osvetlitev posnetka
Pri fotografiranju novoletne razsvetljave skušam prikazati čim več detajlov v lučkah. Posledično žrtvujem prikaz detajlov v temnih delih. Ker vseeno želim prikazati vsaj nekaj detajlov tudi v temnih delih, je posledično del lučk preosvetljen (vidno na praktično vseh posnetkih v tem prispevku).
Pri iskanju pravilne osvetlitve posnetka moramo skoraj vedno narediti kompromis med prikazom detajlov v svetlih in temnih delih: 50 mm, f/4, 1/5 s, ISO 200
Splošnega navodila, kako zagotoviti pravilno osvetlitev, v bistvu ni - vedno uporabljam metodo "poskusi in popravi". Na neki lokaciji najprej naredim nekaj testnih posnetkov, s katerimi določim osvetlitvene parametre. Naslednje posnetke zajamem z istimi parametri, potrudim pa se zajeti tudi nekaj posnetkov, ki so osvetljeni manj ali bolj - morda bo kateri primernejši. Postopek ponovim, ko se premaknem na novo lokacijo, saj je tam osvetlitev motiva skoraj zagotovo drugačna.
To pomeni, da je kamero najlažje uporabljati v načinu ročne nastavitve osvetlitve posnetka (način M). Če boste uporabili katero od osvetlitvenih avtomatik, uporabite kompenzacijo osvetlitve posnetka.
Izbira zaslonskega števila
Pri izbiri zaslonskega števila moramo narediti kompromis med globinsko (ne)ostrino in dolžino osvetlitvenega časa. Z zapiranjem zaslonke širimo območje globinske ostrine, kar je pogosto zaželeno pri fotografiranju razsvetljave na prostem. Po drugi strani s tem daljšamo osvetlitveni čas, kar je pogosto nezaželeno.
Z zapiranjem zaslonke zagotovimo širše območje globinske ostrine, podaljšamo pa tudi osvetlitveni čas: 50 mm, f/16, 3,2 s, ISO 200
Osebno najpogosteje izbiram zaslonka števila med f/4 in f/8, kar je odvisno tudi od nastavljene goriščnice. Pri krajših goriščnicah, ki že same po sebi zagotavljajo širšo globinsko ostrino, se prej odločim za bolj odprto zaslonko. Kadar fotografiram s teleobjektivom, se bom nasprotno prej odločil za malo bolj zaprto zaslonko (ob pogoju, da imam dobro stabilizirano kamero, saj bodo osvetlitveni časi daljši).
Izbira osvetlitvenega časa
Pri mojem načinu fotografiranja novoletne razsvetljave je pogosto osvetlitveni čas pogojen z izbiro ostalih osvetlitvenih parametrov: zaslonskega števila in svetlobne občutljivosti. Nanj pazim predvsem takrat, ko želim preprečiti neostrino motiva zaradi njegovega gibanja.
Zaradi dolgih osvetlitvenih časov so ljudje na posnetkih prikazani zabrisano: 105 mm, f/5,6, 1/1,3 s, ISO 200, bliskavica
Ker se izogibam uporabi višjih svetlobnih občutljivosti, osvetlitveni časi pa so skoraj vedno relativno dolgi, pogosto posežem po dosvetlitvi motiva z bliskavico, kot je prikazano na zgornjem posnetku (o tem več v nadaljevanju).
Gibalni neostrini se pri večernih in nočnih posnetkih praktično ne moremo izogniti - raje se jo naučimo kreativno uporabljati.
Izbira svetlobne občutljivosti
Ker želim zajeti najkakovostnejše možne posnetke, na kameri vedno nastavim najnižjo še sprejemljivo svetlobno občutljivost slikovnega senzorja. To skoraj vedno pomeni svetlobno občutljivost ISO 200, vsekakor pa pod ISO 800.
Za najkakovostnejši prikaz barv na posnetkih na kameri nastavimo svetlobno občutljivost okoli ISO 200: 105 mm, f/5,6, 1/2 s, ISO 200
Sodobne digitalne kamere nudijo relativno kakovosten zajem posnetkov tudi pri občutljivostih nad ISO 800. Vseeno pa vedno velja, da bodo posnetki kakovostnejši pri nižjih občutljivostih, kar pomeni, da bodo imeli manj digitalnega šuma, barve pa bodo prikazane bolj nasičeno.
Višja svetlobna občutljivost je smiselna, kadar moramo zagotoviti popolno ostrino posnetka in moramo posledično uporabiti čim krajši osvetlitveni čas.
Če skušate z višanjem svetlobne občutljivosti nadomestiti uporabo stojala, premislite še enkrat - ali je res vredno zajeti manj kakovostne posnetke zaradi vprašljivega udobja?
Uporaba stojala
Če želimo zajeti kakovostne posnetke novoletne okrasitve, moramo kamero stabilizirati. Najbolje je uporabiti kakovostno (zelo stabilno) stojalo, pomagamo pa si lahko s priročnimi nadomestki, kot so ograje, stopnice ipd.
Ob pritisku na sprožilec kamero vedno malo premaknemo, zato se zna zgoditi, da bodo posnetki streseni, čeprav smo kamero postavili na stojalo. Temu se lahko izognemo na več načinov:
uporabimo samosprožilec z zamikom 2 s,
nastavimo samodejno proženje več zaporednih posnetkov (v upanju, da vsaj eden ne bo stresen),
uporabimo daljinsko proženje kamere.
Za povsem ostre posnetke novoletne okrasitve moramo kamero postaviti na stojalo: 24 mm, f/4,5, 1/4 s, ISO 400
Težavo pri uporabi stojala lahko predstavlja gneča okoli nas. V tem primeru si pomagamo tako, da nog stojala ne razširimo - obdržimo jih stisnjene skupaj. Med takim fotografiranjem stojalo tiščimo k tlom, da mu povečamo stabilnost. Na ta način lahko zajamemo povsem ostre posnetke tudi z osvetlitvenimi časi, daljšimi od 1 s.
Izbira goriščnice objektiva
Za fotografiranje novoletne razsvetljave so primerne vse goriščnice, od širokokotnih do telepodročja. V prispevku so prikazani posnetki, zajeti z ekvivalentnimi goriščnicami med 24 mm (širokokotnik) in 105 mm (srednji teleobjektiv).
Zanimive posnetke lahko ustvarimo s kreativnimi objektivi kot je Lensbaby 2.0: 50 mm, f/4, 1/6 s, ISO 400
Najraje fotografiram z objektivi s fiksnimi goriščnicami. Ena do njihovih prednosti je višja svetlobna jakost. Posledično lahko nastavim zelo odprto zaslonko in pridobim krajše osvetltvene čase brez višanja svetlobne občutljivosti. Za kakovostno risbo objektiva moramo zaslonko zapreti za eno do dve stopnji glede na svetlobno jakost. To pomeni, da pridobim zelo kakovostno risbo objektiva že pri zaslonskih številih okoli f/4 (pri večini zumobjektivov je to šele med f/5,6 in f/8).
Uporaba bliskavice
Pri zagotavljanju boljše osvetlitve motiva si lahko pomagamo z bliskavico. Zelo uporabne so bliskavice, vgrajene v kamero, še bolje pa je, da če uporabimo dodatno bliskavico. Slednja ima veliko večjo moč.
Bliskavico lahko uporabimo na dva načina:
Bliskavica predstavlja glavni vir svetlobe. Pravimo, da motiv osvetlimo z bliskavico. Kamera bo nastavila relativno kratek osvetlitveni čas, npr. 1/30 s ali 1/60 s. Posledično bo na posnetku temno vse, česar svetloba bliskavice ne bo dosegla (običajno vsi deli, ki bi jih želeli videti na posnetku, pa so povsem izgubljeni v črnini).
Bliskavica predstavlja pomožni vir svetlobe. Pravimo, da motiv dosvetlimo z bliskavico. Kamera bo nastavila osvetlitveni čas, ki bo ustrezal osvetlitvi posnetka brez uporabe bliskavice.
Pri fotografiranju novoletne okrasitve lahko kombiniramo ambientalno osvetlitev in dosvetlitev z bliskavico: 50 mm, f/3,5, 1/1,3 s, ISO 200, bliskavica
Dosvetlitev posnetka je priporočeni način uporabe bliskavice pri fotografiranju novoletne razsvetljave. Pri tem se moramo zavedati, da bodo gibajoči se deli motiva lahko prikazani zabrisano.
Pomembno se je zavedati, da z bliskavico ne bomo osvetlili celotnega trga ali ulice. Osvetlimo lahko le del motiva, ki je relativno blizu nas, npr. do razdalje treh ali štirih metrov. Če fotografiramo širšo sceno, je bliskavico bolje izključiti.
Vremenske razmere
Če fotografiramo novoletno okrasitev na prostem, bomo skoraj zagotovo delali v mrazu. Pomembno je, da se primerno oblečemo. Zelo priporočljive so tanke rokavice (npr. bele bombažne ali rokavice za uporabo mobilnih telefonov). Z debelimi rokavicami ne moremo upravljati kamere, tanke pa nudijo vsaj nekaj zaščite pred mrazom.
Fotografiranje v mrazu je lahko zelo neprijetno, zato primerno zaščitimo sebe in opremo: 105 mm, f/8, 1,3 s, ISO 200
Pomembno je, da poskrbimo tudi za ustrezno zaščito opreme, predvsem kamere in objektiva na njej.
Nizke temperature zmanjšajo kapaciteto baterije. To pomeni, da bomo zajeli manj posnetkov, kot bi jih v okolju z višjo temperaturo. Pomembno je, da pred fotografiranjem povsem napolnimo baterijo, s seboj pa vzamemo dodatno (ravno tako popolnoma napolnjeno). Če nas kamera obvesti, da je baterija prazna, jo vzamemo iz kamere in shranimo na toplo (npr. nekam ob telo). Po nekaj minutah segrevanja bomo skoraj zagotovo lahko naredili še nekaj posnetkov, preden nas bo kamera ponovno obvestila o prazni bateriji. Postopek lahko nekajkrat ponovimo.
Povzetek
Fotografiranje novoletne okrasitve predstavlja izziv za fotografa z več vidikov:
določanja pravilne osvetlitve posnetka,
zagotavljanja ostrine posnetka, kar vključuje tudi preprečevanje stresenosti posnetka,
zagotavljanja čim kakovostnejše risbe posnetka, kar vključuje tudi kakovosten prikaz barv.
Ne se bati "zmazanih" posnetkov ljudi in izgube detajlov v temnih delih: 24 mm, f/4,5, 1/3 s, ISO 400
Za fotografiranje lahko uporabimo katerokoli goriščnico. Zaradi težav, vezanih na dolge osvetlitvene čase, pogosteje uporabljamo krajše goriščnice, ki zagotavljajo širše območje globinske ostrine tudi pri bolj odprti zaslonki. Če kamero ustrezno stabiliziramo, ni ovir glede uporabe tudi ekstremnih teleobjektivov.
Pri osvetljevanju motiva si lahko pomagamo z bliskavico, ki pa jo moramo uporabiti za dosvetljevanje motiva (in ne njegovo osvetljevanje, saj bo kamera nastavila prekratek osvetlitveni čas in ne bo zajela ambientalne svetlobe).
Pri fotografiranju zvečer ali ponoči se ne izogibamo posnetkov, na katerih so deli motiva zabrisani zaradi gibalne neostrine. Enako velja za izgubo detajlov v temnih delih posnetka - v nočnih posnetkih je to redko moteče, saj tudi vidimo ne dosti drugače. Ponoči smo navajeni videti okolico brez podrobnosti v temnih delih.
Vprašanja in komentarje mi lahko posredujete preko kontaktnega obrazca.
Preberite tudi: