Kateri objektivi so primernejši za slabše svetlobne razmere?
V slabših svetlobnih razmerah, npr. v mraku ali notranjih prostorih, imamo na voljo sledeče možnosti za fotografiranje:
dvig svetlobne občutljivosti digitalnega slikovnega senzorja,
daljšanje osvetlitvenega časa,
odpiranje zaslonke, pri čemer smo omejeni s svetlobno jakostjo objektiva,
vklop bliskavice.
Vprašanje je, kakšno opremo potrebujemo, da bi v slabših svetlobnih razmerah zajeli posnetke pri nižjih svetlobnih občutljivostih, ki zagotavljajo kakovostnejše posnetke z manj digitalnega šuma, izrazitejšimi barvami in več podrobnostmi.
Novoletni Kamnik v mraku: f/1,4, 1/25 s, ISO 200, gradacijsko sito
Tu se bomo osredotočili na posnetke, kjer vklop bliskavice ni smiseln (npr. pri fotografiranju večerne ali nočne pokrajine), daljšanje osvetlitvenega časa pa ni sprejemljivo (npr. zaradi gibanja motiva ali nezmožnosti za postavitev kamere na stojalo).
Izbiramo lahko torej med višanjem svetlobne občutljivosti in odpiranjem zaslonke. Osebno obožujem fotografiranje z zelo odprtimi zaslonkami. Za tako delo potrebujemo primerne objektive, zato bom tu skušal odgovoriti, kako jih izberemo.
Svetlobna jakost objektiva
Za fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah potrebujemo objektiv z veliko svetlobno jakostjo. Objektivi s fiksnimi goriščnicami imajo načeloma veliko večje svetlobne jakosti kot zumobjektivi. Spomnimo se, da svetlobna jakost predstavlja najbolj odprto zaslonko objektiva.
V mraku želimo čim bolj odpreti zaslonko, da skozi objektiv spustimo čim več svetlobe: f/1,4, 1/20 s, ISO 200, gradacijsko sito
Večino posnetkov v tem članku sem zajel z objektivom Minolta 50mm/1.4. Objektiv ima torej svetlobno jakost 1:1,4, kar pomeni, da je najmanjše možno zaslonsko število f/1,4.
Svetlobna jakost objektiva je običajno navedena na njegovi sprednji strani poleg podatka o goriščnici, na sliki objektiv z goriščnico 50 mm in svetlobno jakostjo 1:1,7
Svetlobne jakosti med 1:1,4 in 1:2 so zelo velike. Skoraj izključno pripadajo objektivom s fiksnimi goriščnicami. Če je svetlobna jakost nižja od 1:2,8, je objektiv manj primeren za fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah.
Za zrcalnorefleksne in brezzrcalne kamere si lahko omislimo zumobjektive s svetlobno jakostjo 1:2,8, ki so zelo dragi. Standardni zumobjektivi imajo svetlobne jakosti med 1:4 in 1:5,6, kar se v praksi izkaže kot nezadostno za fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah: ali moramo močno podaljšati osvetlitveni čas ali pa moramo izrazito povišati svetlobno občutljivost.
Večina zumobjektivov ima za povrh spremenljivo svetlobno jakost. Običajno se svetlobna jakost niža z daljšanjem goriščnice, kot npr. pri objektivu 18-55 mm/1:3,5-5,6.
Zaslanjanje zaslonke in globinska (ne)ostrina
Zelo odprta zaslonka riše risbo z zelo ozko globinsko ostrino. Če je motiv v fotografski neskončnosti, to niti ni pomembno, sicer pa moramo ostriti zelo natančno, ali pa bo glavni del motiva moteče neoster.
Zelo odprta zaslonka prinese obsežno globinsko neostrino, ki jo lahko uporabimo kreativno za usmerjanje pozornosti: f/2, 1/15 s, ISO 200
Območje globinske ostrine razširimo z zapiranjem zaslonke, vendar s tem podaljšamo osvetlitveni čas - pogosto toliko, da med zajemom posnetek stresemo.
Zaslanjanje zaslonke in kakovost posnetka
Pri povsem odprti zaslonki skoraj vsi objektivi rišejo manj kakovostne risbe na posnetkih (slika spodaj). Pri skoraj vseh objektivih dosežemo optimalno kakovost risbe na posnetku, ko jih zaslonimo za dve do tri stopnje glede na njihovo svetlobno jakost.
Mnogi objektivi pri povsem odprti zaslonki vinjetirajo robove posnetka, kar pomeni, da so robovi temnejši od osrednjega dela: f/5,6, ISO 100, objektiv 75-300 mm/1:4,5-5,6 pri 300 mm
Če je svetlobna jakost objektiva 1:2,8, bo objektiv dosegel najvišjo kakovost risbe, ko ga bomo zaslonili na f/5,6 ali f/8. Zumobjektiv s svetlobno jakostjo 1:5,6 moramo zasloniti na f/11, če želimo doseči najvišjo kakovost risbe.
Če podaljševanje osvetlitvenega časa ni možno, npr. ko fotografiramo iz roke ali ko se motiv giblje, so toliko zaprte zaslonke neuporabne v slabših svetlobnih pogojih.
Vrhunski objektivi z zelo visoko svetlobno jakostjo rišejo kakovostno že, ko jih zaslonimo samo za eno stopnjo: f/2, 1/25 s, ISO 200, gradacijsko sito
Objektivi z zelo velikimi svetlobnimi jakostmi, kot je Minolta 50mm/1.4, so narejeni tako, da izrišejo kakovostni posnetek že, ko jih zaslonimo zgolj za eno stopnjo. Ta objektiv torej izriše zelo kakovostno risbo že pri zaslonskem številu f/2 (slika zgoraj).
Objektivi v kompaktnih kamerah in kamerah v mobilnih telefonih
Večini zumobjektivov v kompaktnih kamerah se svetlobna jakost močno spreminja z daljšanjem goriščnice, kot npr. pri objektivu 4,3-357 mm/1:2,8-6,5, ki je vgrajen v kamero Nikon Coolpix P900 (ekv. gorišnica 24-2000 mm). Kolikor toliko velika svetlobna jakost je torej na voljo zgolj pri krajših goriščnicah, kar moramo upoštevati, ko fotografiramo.
Določeni modeli kompaktnih kamer, kot je npr. Canon Powershot G5X, imajo vgrajen zumobjektiv z zelo visoko svetlobno jakostjo. Omenjena kamera ima vgrajen objektiv 8,8-36,8 mm/1:1,8-2,8 (ekv. gorišnica 24-100 mm). Svetlobna jakost je velika, sploh pri krajših goriščnicah. Take kamere so precej drage, za podobno ceno si lahko omislimo zrcalnorefleksno ali brezzrcalno kamero s kakovostnim objektivom. Če se boste odločali za nakup take kamere, obvezno preverite kakovost posnetkov, zajetih z zelo odprto zaslonko - pogosto so opazno manj kakovostni.
Večina objektivov, vgrajenih v kamere v mobilnih telefonih, ima svetlobno jakost 1:2,8 (spomnimo se, da imajo ti objektivi skoraj izključno fiksne goriščnice). Zaslonke ni možno zapreti, vse, kar posnamemo, posnamemo pri zaslonskem številu f/2,8.
Višanje svetlobne občutljivosti in kakovost posnetkov
Sodobne kamere ponujajo izjemno visoke svetlobne občutljivosti, ki so bile še pred nekaj leti nepredstavljive. Če v kameri nastavimo visoko svetlobno občutljivost, npr. ISO 6400 ali več, lahko načeloma fotografiramo tudi v slabših svetlobnih razmerah enako kot takrat, ko imamo na voljo zadosti svetlobe. Še vedno pa taki posnetki trpijo zaradi:
izrazitega digitalnega šuma,
manj kakovostnega podajanja barv,
manj detajlov.
Višja svetlobna občutljivost slikovnega materiala pomeni večjo zrnatost (fotografski film, na sliki) ali več digitalnega šuma (digitalni slikovni senzor): f/4, ISO 400, objektiv 28 mm/1:2,8
Če nimate izkušenj s fotografiranjem na fotografski film, vam bo morda zanimivo spoznanje, da filmi nudijo najvišjo kakovost posnetkov do svetlobne občutljivosti ISO 400. Pri ISO 800 je kakovost nekaj nižja, pri ISO 1600 pa še sprejemljiva. Pri višjih svetlobnih občutljivostih je kakovost posnetkov vidno nižja zaradi izrazite zrnatosti, manj kakovostnega podajanja barv in manj prikazanih detajlov. Kot ste morda opazili, veljajo zelo podobne ugotovitve kot za digitalne kamere.
Povzetek
Za fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah potrebujemo objektiv z veliko svetlobno jakostjo. Pomembno je, da tak objektiv riše kakovostne posnetke tudi pri zelo odprtih zaslonkah. Če znate oceniti kakovost objektiva, vam priporočam nakup rabljenih, saj so objektivi z velikimi svetlobnimi jakostmi zelo dragi, sploh zumobjektivi.
V nekaterih reklamnih katalogih sem zasledil podatek, da ima kamera "svetel objektiv". Izraz je nesmiseln, pisec pa je želel povedati, da ima objektiv kamere veliko svetlobno jakost.
Na slabše svetlobne pogoje naletimo tudi sredi dneva, ko fotografiramo v notranjih prostorih: f/4, 1/15 s, ISO 100, objektiv 50 mm/1:1,7 (prikazan na eni od zgornjih slik)
Na voljo so tudi kompaktne kamere z objektivi z veliko svetlobno jakostjo. Vprašanje je, kako kakovostno risbo podajajo pri zelo odprtih zaslonkah - če se boste odločali za nakup, obvezno zajemite nekaj posnetkov in jih preverite na zaslonu računalniškega monitorja (na zaslonu kamere so vsi posnetki videti lepi).
Kadar fotografiramo z zelo odprto zaslonko, moramo še posebej paziti na pravilno ostrenje na glavni del motiva. V slabših svetlobnih razmerah avtofokus pogosto ne deluje ali pa deluje zelo počasi.
Še to: vse tu prikazane posnetke (razen zadnjih dveh) sem zajel tako, da je bila kamera postavljena na fotografsko stojalo ali pa na monopod. Če vložim veliko truda v zajem fotografije, se mi zdi škoda, da bi bila stresena zaradi fotografiranja iz roke in relativno dolgega osvetlitvenega časa.
Preberite tudi:
Učbenik Fotografska in videotehnika (poglavja o zaslonskih številih in svetlobni jakosti objektiva).
Gradacijsko sito (zelo koristno za fotografiranje večerne pokrajine).