Svetlomer in pravilno osvetljen posnetek
Pri snemanju si želimo, da bi bil vsak posnetek pravilno osvetljen. Pojavi se vprašanje, kaj sploh pomeni "pravilno osvetljen posnetek".
Kamere imajo vgrajene svetlomere, ki naj bi vsakokrat pravilno določili osvetlitev posnetka, tako vsaj trdijo proizvajalci. Težava je v tem, da svetlomeri merijo odbito svetlobo, svetlobo, ki se odbija od motiva. Morali pa bi meriti vpadno svetlobo, torej tisto, ki na pada na motiv, ga osvetljuje.
Poskusimo fotografirati črno majico. Majica je osvetljena, a je z očmi še vedno vidimo kot črno. Če osvetlitev posnetka prepustimo avtomatiki kamere, bo na posnetku sive barve. Zakaj?
Osvetlitvena avtomatika (levo): f/2,8, 1/20 s, ISO 200. Kompenzacija osvetlitve (desno): f/7,1, 1/20 s, ISO 200
Svetlomer izmeri relativno majhno količino odbite svetlobe od motiva, kar za avtomatiko kamere pomeni, da je motiv malo osvetljen. Avtomatika namreč ne ve, koliko svetlobe pada na motiv. Posledično skuša doseči "pravilno" osvetljen posnetek z razpoložljivo odbito svetlobo in zato podaljša osvetlitev posnetka. Ali bolj odpre zaslonko. Ali zviša svetlobno občutljivost digitalnega slikovnega senzorja. Ali pa naredi kar vse našteto.
V zgornjem primeru črne majice je razlika v osvetlitvi posnetka +2,6 EV (osvetlitvena avtomatika preosvetli posnetek za 2,6 osvetlitvenega števila).
Avtomatika kamere se je v tem primeru odločila zagotoviti več svetlobe z odpiranjem zaslonke, s čimer je vplivala tudi na globinsko ostrino posnetka.
Ko so v 60. in 70. letih 20. stoletja razvijali svetlomere za vgradnjo v kamere, so skušali določiti, koliko svetli so povprečni motivi, ki jih najpogosteje fotografiramo (portreti, pokrajinski posnetki ...). Ugotovili so, da njihova svetlost ustreza sivi, ki jo dobimo, če zmešamo polovico črne in polovico bele barve, torej ustrezajo 50 % sivi.
Spodnja tonska lestvica prikazuje odtenke sive od povsem črne (0 % bele) do povsem bele barve (100 % bele). 50 % siva leži v sredini te lestvice.
Izkaže se, da ta siva barva odbija zgolj 18 % vpadne svetlobe, Za odgovor, zakaj je tako, se je potrebno poglobiti v fizikalne zakonitosti odboja svetlobe, kar tukaj težko prikažem.
Avtomatika kamer skuša vsak posnetek osvetliti, kot da motiv odbija 18 % vpadne svetlobe. Zato so nekateri posnetki presvetli (preosvetljeni), drugi pa pretemni (podosvetljeni).
Črna majica iz zgornjega primera odbija manj kot 18 % svetlobe. Avtomatika kamere skuša posledično zagotoviti več svetlobe na digitalnem svetlobnem senzorju. Vemo, kako to doseže. Rezultat je siva majica na posnetku.
Če je motiv zelo svetel, odbija več kot 18 % svetlobe. Avtomatika zato zmanjša količino svetlobe za osvetlitev posnetka. Sneg je posledično siv namesto bel.
Osvetlitev posnetka prepuščena avtomatiki kamere: f/8, 1/500 s, ISO 200
Kompenzacija osvetlitve posnetka: f/8, 1/200 s, ISO 200 (nadosvetlitev za 1,3 EV)
Na delovanje osvetlitvene avtomatike torej vplivata svetlost motiva (po domače njegova barva) in struktura površine motiva (sijoča ali mat).
V drugem delu te serije si bomo pogledali možnosti, kako izboljšati pravilnost osvetlitve posnetka z uporabo 18 % sive karte.
Povzetek: osvetlitvena avtomatika določa "pravilno" osvetlitev posnetka na osnovi količine svetlobe, ki jo motiv odbija, morala pa bi upoštevati količino svetlobe, ki na motiv vpada. Ker avtomatika ne ve nič o lastnostih motiva, se zanaša na "povprečen" motiv, ki odbija 18 % vpadne svetlobe. Vse motive skuša posneti kot takšne, kar je pogosto napačno.
Preberite tudi: