top of page
Search
Marko Bešlič

Fotografiranje živali: dinozavri

Updated: Apr 8, 2020


Kakšno opremo izberemo in na kaj moramo paziti

Fotografiranje živali je zahtevno opravilo, saj se večinoma gibljejo in ne sledijo željam ali navodilom fotografa. Če želimo ustvariti kakovostne posnetke, moramo (tako kot vedno) zagotoviti njihovo ostrino in upoštevati kompozicijska pravila. Vse skupaj je smiselno vaditi na statičnih motivih - in kateri so zanimivejši od dinozavrov, ki so pogosto na voljo v Arboretumu Volčji Potok?

Posnetke sem zajel s sledečimi objektivi:

  • Tamron 200-400 mm/5,6,

  • Sigma 105 mm/2,8 Macro,

  • Sigma 24 mm/2,8.

Fotografiral sem s kamero v formatu Leica (35mm), zato so ekvivalentne goriščnice enake dejanskim.

Več fotografij dinozavrov si lahko ogledate v galeriji, ki je na voljo v fotografski delavnici.

Teleobjektivi

Alozaver na poti skozi park

Za fotografiranje živali pogosto uporabljamo teleobjektive

Fotografiranje živali običajno povezujemo z ekstremnimi teleobjektivi, še posebej, če fotografiramo divje živali. Te so običajno boječe in se jim ne moremo približati, zato moramo poseči po objektivih z dolgimi goriščnicami. Spodnjo mejo predstavlja ekvivalentna goriščnica 200 mm, zelo pa nam koristi, če imamo na voljo objektiv z ekvivalentno goriščnico vsaj 300 mm. Na zgornjem posnetku je alozaver posnet z objektivom z ekvivalentno goriščnico 400 mm.

Alozaver iz spodnjega rakurza deluje precej grozljivejše

Pri fotografiranju živali želimo običajno doseči globinsko neostrino

Ko fotografiramo žival v njenem naravnem okolju, si običajno pomagamo z globinsko neostrino, da usmerimo pozornost gledalca na glavni del motiva. Uporabiti moramo precej odprto zaslonko, zato potrebujemo objektiv z veliko svetlobno jakostjo, npr. f/2,8 ali vsaj f/4. Taki objektivi so dragi, še posebej v telepodročju.

Zgornji posnetek alozavra je zajet z objektivom Tamron 200-400 mm/f/5,6. Zaslonka je nastavljena na f/8, goriščnica pa na 330 mm. Vidimo, da je listje izrisano precej ostro in odvrača pozornost z glave dinozavra. Zaslonko bi morali bolj odpreti, npr. na f/5,6, a žal ta objektiv (tako kot večina) precej nekakovostno izriše posnetek pri povsem odprti zaslonki.

Stegozaver iz normalnega rakurza

Bolj udomačene ali večje živali lahko fotografiramo s krajšimi teleobjektivi

Če imamo opravka z bolj udomačenimi živalmi, npr. s psi, mačkami ali golobi, ali če so živali večje, npr. konji ali krave, lahko uporabimo krajše teleobjektive. V poštev pridejo teleobjektivi z ekvivalentnimi goriščnicami okoli 100 mm, pri katerih si lažje privoščimo takšne z veliko svetlobno jakostjo. Pogosto gre za makroobjektive, ki jih lahko uporabimo tudi za fotografiranje mikroživalskega sveta.

Zgornji posnetek je zajet z makroobjektivom Sigma 105 mm/2,8 Macro. Objektiv je bil zaslonjen na f/4, osvetlitveni čas je bil 1/1000 s pri svetlobni občutljivosti ISO 200.

Fotografsko stojalo in optična stabilizacija slike

Velociraptor v zgornjem rakurzu deluje prej smešno kot grozljivo

Kamero moramo postaviti na stojalo, sicer so posnetki neostri

S tem, ko fotografiramo s precej odprtimi zaslonkami, zagotovimo relativno kratke osvetlitvene čase. Če nam objektiv ali kamera to omogoča, vključimo optično stabilizacijo slike (ang. image stabilization). Ne glede na to pa moramo kamero postaviti na stojalo, še posebej, če uporabljamo ekstremne teleobjektive. Zelo pomaga že enostaven monopod. Tudi trinožno stojalo lahko uporabimo kot monopod, kadar moramo hitro menjati položaj kamere: noge stojala enostavno zložimo skupaj in jih iztegnemo na primerno dolžino.

Zgornji posnetek velociraptorja je zajet z makroobjektivom z ekvivalentno goriščnico 105 mm in svetlobno jakostjo f/2,8. Objektiv je bil zaslonjen na f/4, osvetlitveni čas je bil 1/80 s, svetlobna občutljivost pa ISO 200. Vključena je bila optična stabilizacija slike. Ne glede na to bi bil posnetek stresen, če kamera ne bi bila postavljena na stojalo, saj je osvetlitveni čas relativno dolg glede na uporabljeno goriščnico.

Širokokotniki

Raptor v rahlem spodnjem rakurzu deluje veliko grozljivejše

Širokokotnik posnetku doda dinamiko

Na prvih štirih posnetkih prepoznamo pomembno omejitev teleobjektivov: posnetkom manjka dinamika, ker je perspektiva zbita. Dinamiko lahko zagotovimo z uporabo širokokotnika. Seveda pa se moramo živali veliko bolj približati, kar je lahko življenjsko nevarno!

Zgornji posnetek raptorja nam vse to plastično prikaže. Zajet je z objektivom z ekvivalentno goriščnico 24 mm in svetlobno jakostjo f/2,8. Osvetlitveni čas je bil 1/125 s, svetlobna občutljivost pa ISO 200. Zaslonsko število f/2,8 je zagotovilo nekaj globinske neostrine - spomnimo se, da se globinska ostrina širi s krajšanjem dejanske goriščnice (tu je bila 24 mm).

Triceratop deluje ogromen v primerjavi z brezo, na katero se naslanja

Pri portretih, tudi živalskih, skoraj vedno ostrimo na oči

Pri skoraj vseh portretih ostrimo na oči. To velja tudi, ko portretiramo živali. V nasprotnem primeru gledalec težko osredotoči pogled na glavni del motiva.

Zgornji posnetek triceratopa prikazuje, kako pomembno je ostriti na oči. Posnetek je zajet s širokokotnikom z ekvivalentno goriščnico 24 mm. Zaslonsko število je bilo f/2,8. Povsem oster je le del posnetka okoli očesa. Pogled gledalca je prikovan ravno na to oko, neostri del gobca s kljunom ne pride do izraza in ne odvrača pozornosti.

Telo je uporabljeno za vodenje pogleda gledalca. Breza, na katero triceratop naslanja gobec, je uporabljena za določanje velikostnih razmerij.

Spodnji rakurz kamere poudari grozljivost dinozavra

Če oči niso ostre, pogled gledalca preusmerimo drugam

Zgornji posnetek prikazuje, kaj se zgodi, če oči portretiranca niso ostre. Pogled gledalca se ne ustavi ne obrazu portretiranca, temveč tava naokoli. Če na posnetku ni drugega značilnega dela, gledalec ne najde oporne točke, posnetek mu posledično ni zanimiv. Tu so v oporo kremplji in tudi zobje, čeprav slednji niso ostri. Neostre oči poudarijo vtis, da je glava mesojedega dinozavra zelo blizu gledalčevi, s čimer je vtis nevarnosti ojačen.

Fotografska sita

Če se boste podali na fotosafari na dinozavre, vam bo zelo prav prišlo polarizacijsko sito, s katerim boste zmanjšali odseve s plastičnih površin. Sito je sicer zelo koristno v vsakem primeru, zavedati pa se je potrebno, da bo podaljšalo osvetlitvene čase vsaj za dvakrat.

Praktično vsi posnetki v tem članku in v galeriji so zajeti s polarizatorjem, ki je odpravil odseve na dinozavrih in dodatno poudaril nebo. V galeriji so pri vsaki fotografiji navedeni njeni tehnični podatki.

Za konec pa še najpopularnejši dinozaver, seveda posnet s širokokotnikom z ekvivalentno goriščnico 24 mm - tiranozaver oz. T. rex!

Klasičen položaj napadajočega tiranozavra

Brez tiranozavra fotosafari na dinozavre ni popoln

Še več nasvetov za fotografiranje živali in fotografij dinozavrov najdete v galeriji, ki je na voljo v fotografski delavnici.

 

Preberite tudi:

101 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page